☰

» »

Zima, ki ni zima

Zima, ki ni zima

1 2
3
4

m0LN4r ::

Glede na to, da se bodo dnevi od danes naprej daljšali noči pa krajšale, se mi zdi določitev zime na 21.12 nekak nesmiselna. Zima bi mogla biti nekje na polovici enakonočij.
https://ref.trade.re/38mvdvxm
Trade Republic 38MVDVXM

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: m0LN4r ()

jype ::

Če bi živeli na planetu brez oceanov, bi to bilo smiselno, da.

krispe ::

Sneg bo možen danes ponoči, predvsem na severovzhodu države.
Je pa to odstopanje temperatur čist normalno. In najbolj mi grejo na živce tisti, ki trdijo, da je za višje temperature kriv človek.
Potem pa mi naj pojasnijo tile ljudje, kako za vraga je bilo pred 1000 leti bolj toplo kot sedaj in takrat je bilo 100x manj ljudi na zemlji!
MSI Z97 MPower/i7 4790K + H110/GTX 970/8GB 1866Mhz/SSD 830/760T/LG 34"

Mipe ::

Praviš, da ljudje nismo odgovorni za večje izpuste CO2 in ostalih plinov ter manjšo absorbcijo le-teh (krčenje gozdov)?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Mipe ()

Pyr0Beast ::

In natančno kako naj bi to imelo veze s podnebjem ?
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Mipe ::

Praviš, da sprememba koncentracije CO2 v ozračju ne vpliva na podnebje?

krispe ::

To kar je trdil Al Gore ni prav, dejansko je obratno.
Ko je višja temperatura je v ozračju več plina CO2.
CO2 pa ne vpliva na temperaturo, as far as I'm concerned.
MSI Z97 MPower/i7 4790K + H110/GTX 970/8GB 1866Mhz/SSD 830/760T/LG 34"

Mipe ::

Torej praviš, da človek sploh ne vpliva na podnebje?

Zbegan sem. Eni pravite to, drugi pa drugo. Kje je koncenzus?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Mipe ()

jype ::

Ne vem kaj je koncenzus, ampak konsenza ni.

Pyr0Beast ::

Mipe je izjavil:

Praviš, da sprememba koncentracije CO2 v ozračju ne vpliva na podnebje?


A sploh vemo kaj v resnici vpliva na podnebje ?
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Blazz ::

m0LN4r je izjavil:

Glede na to, da se bodo dnevi od danes naprej daljšali noči pa krajšale, se mi zdi določitev zime na 21.12 nekak nesmiselna. Zima bi mogla biti nekje na polovici enakonočij.


na tvojo žalost je zima postavljena povsem smiselno. Efekt daljših noči od dnevov pride z zamikom in se zavleče krepko v obdobje ko se dan daljša že precej časa...

V primerjavo lahko opazuješ gibanje temperature vode glede na ozračje (zelo podobno kot ozračje glede na količino sonca). Nekje v oktobru ima voda pri nas komot čez 20 stopinj, če ne drugega pa na globini 6-7 metrov. Medtem ko je spomladi maja meseca ponavadi še vedno okoli 15, na globini 6-7 metrov pa še veliko manj. In recimo maksimalno povprečno temperaturo recimo do globine 20 metrov, kjer se aktivno spreminja, ima največjo konec avgusta/začetek septembra.

dzinks63 ::

Point vsega skupaj je, koliko sončnih žarkov doseže zemeljska tla in se v njih vpije. Sonce sije vedno vsaj z približno enako močjo, torej je najpomembnejši faktor prosojnost zemeljske atmosfere. Če se sevanje odbije od oblakov še preden dospe do tal, potem pač ne bo pravega efekta, ker žarki odfrčijo nazaj v vesolje. Torej najpomebnejši faktor je zemeljska oblačnočnost, ta se spreminja in le ta je odločilni faktor kakšne temperature bodo na zemlji in ne nazadenje skozi daljše obdobje kakšna bo klima. Ko bomo znali uravnavati količino oblačnosti po celem planetu, bomo lahko uravnavali tudi vse ostalo, celo podnebje.

Oberyn ::

Po mojem skromnem poznavanju fizike višja temperatura pomeni močnejše izhlapevanje vode iz oceanov, torej več vlage v ozračju. Več vlage menda pomeni več dežja?
Hkrati višja temperatura povzroča bolj burne procese v atmosferi, kar vlago še bolj učinkovito transportira naokoli.
Hkrati višja temperatura nadvse blagodejno vpliva na velik del človeštva, ki mora ogrevati svoja bivališča in jim je to velikanski strošek (jaz med njimi).
Hkrati višja temperatura, več vlage in več CO2, ki je ultimativno gnojilo, blagodejno vpliva na rast rastlin, torej na količino pridelane hrane.

A mi lahko gdo razloži, zakaj naj bi bilo vse to ravno obratno?

dzinks63 ::

Vlaga v zraku ne pomeni avtomatično tudi oblačnosti, zelo vlažen zrak je lahko polno prosojen, oblaki se morajo formirati, zato pa rabijo poseben pogoj in v tem je caka.

Mipe ::

Več dežja - KJE? Neuporaben je, če sploh ne pride do kopnega oziroma sušnih področij.

Problem je, da ta vlaga ne pride na prave kraje, niti ni porazdeljena. Enkrat imamo kup padavin naenkrat, kar povzroča poplave, sicer pa sušo. Seveda pa na poplave vpliva tudi butasta poplavna politika, kot je bilo zelo razvidno v Ljubljani...

Pyr0Beast ::

>Po mojem skromnem poznavanju fizike višja temperatura pomeni močnejše izhlapevanje vode iz oceanov, torej več vlage v ozračju. Več vlage menda pomeni več dežja?
Višja temperatura pomeni tudi manj kondenzacije vlage
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

jest10 ::

Hkrati višja temperatura povzroča bolj burne procese v atmosferi, kar vlago še bolj učinkovito transportira naokoli.

Burne procese povzroča razlika v temperaturi.

Blazz ::

dzinks63 je izjavil:

Point vsega skupaj je, koliko sončnih žarkov doseže zemeljska tla in se v njih vpije. Sonce sije vedno vsaj z približno enako močjo, torej je najpomembnejši faktor prosojnost zemeljske atmosfere. Če se sevanje odbije od oblakov še preden dospe do tal, potem pač ne bo pravega efekta, ker žarki odfrčijo nazaj v vesolje. Torej najpomebnejši faktor je zemeljska oblačnočnost, ta se spreminja in le ta je odločilni faktor kakšne temperature bodo na zemlji in ne nazadenje skozi daljše obdobje kakšna bo klima. Ko bomo znali uravnavati količino oblačnosti po celem planetu, bomo lahko uravnavali tudi vse ostalo, celo podnebje.


Mislim da pozabljaš še na delovanje sončnih peg in pa sončnega vetra. Delci ki zaradi tega priletavajo v ozračje tudi povzročajo kondenz okoli njih...

krispe ::

Sončeve pege verjetno tudi vplivajo na temperaturo ozračja.
Pred leti so imeli mini ledeno dobo zaradi dolgotrajnega solarnega minimuma.
MSI Z97 MPower/i7 4790K + H110/GTX 970/8GB 1866Mhz/SSD 830/760T/LG 34"

dzinks63 ::

Mislim da pozabljaš še na delovanje sončnih peg in pa sončnega vetra. Delci ki zaradi tega priletavajo v ozračje tudi povzročajo kondenz okoli njih...


Točno to, ko bomo znali dozirati pojave za nastajanje primerne količine oblakov, če jih bo premalo se jih naredi, to bi še nekako šlo, če bo oblakov preveč, je pa problem kako jih razbiti, oziroma ne dopustiti, da se sploh ustvarijo, takole v grobem gledano, ohladitev planeta ni problem, če bo kdaj potrebno ogrevanje, pa zelo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: dzinks63 ()

Oberyn ::

dzinks63 je izjavil:

Vlaga v zraku ne pomeni avtomatično tudi oblačnosti, zelo vlažen zrak je lahko polno prosojen, oblaki se morajo formirati, zato pa rabijo poseben pogoj in v tem je caka.

Hm, to je sicer res. Samo, ta poseben pogoj so trdni delci v zraku (poleg ustrezne nasičenosti). Vlaga potrebuje neko jedro, ki sproži proces kondenzacije. Teh trdnih delcev je pa očitno vedno več, vsaj ta posledica našega delovanja je nedvomna.

krucymucy ::

levaky je izjavil:

KJE KJE?!:) /me like that:)

Skrajno juzno ob hrvaški meji, Babno polje.

m0LN4r ::

Kaj pa če bi meli po celem svetu bele bele strehe oz. črne. To ni tak mala površina. Če je na svetu 7 miljatd ljudi in vsak ma 10mˇ2 bele strehe (banalno) bi to blo 70.000kmˇ2 bele površine. Pa še vsi bi lahko imeli bele avte. Bi to naneslo 100.000kmˇ2 bele površine razpršene po svetu. A bi to vplivalo na temperaturo? Oz. da bi bilo vse to črno?

Pač banalno in butasto vprašanje, ampak teoretično bi vplivalo ne?
https://ref.trade.re/38mvdvxm
Trade Republic 38MVDVXM

Pyr0Beast ::

ne
Oceani imajo površino 350000000km^2
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Mipe ::

V premislek. Koliko zvezd vidimo ponoči iz centra Ljubljane? Koliko z Snežnika? Koliko z Antarktike?

Če ima zgolj umetno osvetljevanje tolikšen učinek na zvezdno nebo... kaj pa vsi ti avtomobili, tovarne, spreji? Pa nič, ker itak vulkani in morja presežejo vse to?

stalker ::

D fak? Kakšno vezo ima svetlobno onesnaževanje s trdimi delci v ozračju? Upali na Antarktiki par v nebo usmerjenih reflektorjev, ravno tako ne boš videl zvezd.

Mipe ::

In še vedno boste vztrajali, da nimamo vpliva na okolje? Svetlobno onesnaževanje je slučajno mnogo bolj opazno kot atmosfersko in na žalost tudi talno, vodno onesnaževanje. Vam se fučka, ker nič ne vidite, tisti ki živijo od zemlje in vode pa so itak preglašeni s strani ljudi, ki bi radi imeli iPade.

energetik ::

Na srečo je ravno svetlobno onesnaženje eno od takih, ki jih lahko odpravimo v sekundi, samo s premikom stikala. Samo volja je potrebna.

Matev ::

Na srečo je ravno svetlobno onesnaženje eno od takih, ki jih lahko odpravimo v sekundi,


kaj svetlobno onesnaženje sploh škodljivega povzroča
pa ne o tem da se en ptič ne more mirno gibati
ali pa o tem da se zvezd ne vidi

kaj resnično povzroči škode to "svetlobno onesnaženje"?

Mipe ::

@energetik: Žal nihče ne pokaže potrebne volje.

Vsem drugim pa priporočam čitanje naslednjega:
Light pollution @ Wikipedia
Ecological light pollution @ Wikipedia

Svetlobno onesnaženje ni kar tako.

Sorodno čtivo: Over-illumination @ Wikipedia

gruntfürmich ::

energetik je izjavil:

Na srečo je ravno svetlobno onesnaženje eno od takih, ki jih lahko odpravimo v sekundi, samo s premikom stikala. Samo volja je potrebna.

ni ravno tako. je potrebno vse ulične svetilke drugače skonstruirat (nadeti jim kapo; ni ravno treba rezati štange in spreminjati kota naklona ali pa celotno luč zamenjat z fensi ravnim steklom, IMHO), ter razne druge osvetljene površine bolj diskretno osvetljevati pa bo stvar rešena.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

Zgodovina sprememb…

energetik ::

Napisal sem samo teoretično, v primeru, da se takoj izklopi vsa razsvetljava - v trenutku ni več onesnaženja. Logično, da to ne gre tako, ampak je potrebno optimizirat razsvetljavo.
Sicer pa so v LJ v zadnjih letih naredili odlično delo in so ogromno cestnih svetilk zamenjali z novimi - z ravnim steklom in popolnim zasenčenjem nad vodoravnico. Se takoj vidi, ker ni nadležnega bleščanja od daleč, ko se npr. pelješ z avtom proti luči. Zafrknili so le to, da so notri nabili mislim da 400W HPS in hkrati niso povečali razmaka med drogovi, kar pomeni overkill na marsikaterem mestu, kjer je svetlo skoraj kot podnevi.

Riff ::

danes imamo sneg, mogoče pa še bo kej iz te zime :D

LeQuack ::

Evo skoraj 15 let kasneje, zime niso nič bolj zime, kvečjemu obratno, zmeraj bolj tople in zmeraj manj snega.
Quack !

Scaramouche3 ::

LeQuack je izjavil:

Evo skoraj 15 let kasneje, zime niso nič bolj zime, kvečjemu obratno, zmeraj bolj tople in zmeraj manj snega.


Ne maram tak dvig temperatur, sem pričakoval bolj ostro, pa ni, celo zimo nisem imel gretja!

GregiB ::

Daje malo pod vprašaj tudi nujnost zimske opreme za avto (gume)... Bi bilo čisto dovolj, da je oprema obvezna npr. od sredine decembra do konca januarja...
If you think there's a solution, you're part of the problem! - George Carlin

energetik ::

GregiB je izjavil:

Daje malo pod vprašaj tudi nujnost zimske opreme za avto (gume)... Bi bilo čisto dovolj, da je oprema obvezna npr. od sredine decembra do konca januarja...

Ti je težko ketne vozit v prtljažniku? Komot se voziš skozi celo leto na letnih, če res nimaš nikoli takih razmer. Kar pa ne verjamem, vsaj kdor redno hodi na šiht, bo fasal vsaj par tednov negativnih jutranjih temperatur v megli, ko so letne skoraj enak šit kot na snegu. -1°C, ostanki listja, blata, tanka plast soli - tudi tu letne pogrnejo.
vires in numeris

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: energetik ()

Ganon ::

GregiB je izjavil:

Daje malo pod vprašaj tudi nujnost zimske opreme za avto (gume)... Bi bilo čisto dovolj, da je oprema obvezna npr. od sredine decembra do konca januarja...


Niti slučajno. Že tako je preveč bedakov na cesti. Še to manjka, da bi pozimi divjali z letnimi. Želim ostati živ.

bm1973 ::

Ta zima ni nič posebnega, sam se spomnim par zim, ko sem bil v srednji šoli.

3 leta nič snega, smučišča takrat skoraj propadla, ker umetnega snega še ni bilo, sam prodal celotno smučarsko opremo.

Padavin je bilo tako malo, da je bil poleti celo problem z vodo.

So bila pa to leta tam 1988,89,90...

dronyx ::

LeQuack je izjavil:

Evo skoraj 15 let kasneje, zime niso nič bolj zime, kvečjemu obratno, zmeraj bolj tople in zmeraj manj snega.

Minus en letni čas. Zima sicer izgleda takole:





Sem malo gledal na TV tekme in januarja, ki je najbolj zimski mesec, malo snega tudi v znanih zimskošportnih centrih, pa precej visoke temperature. Nižje ležeča smučišča praktično nimajo šans. Ne vem če ima tu smisel karkoli investirat. še največ šans preživetja imajo tri doline v Franciji, kjer so smučišča na 3.000 metrih.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: dronyx ()

energetik ::

Dejansko imajo še najnižje ležeča smučišča več šans kot srednjegorska. Recimo malo smučišče v Mojstrani je cel dan v senci, pa inverzija dela svoje. Medtem ko Cerkno ali MB Pohorje (brez Areha) so pa gotovi. Tam so dejansko nad inverzijo, noč in dan plus, pa še sonce na polno nabija.
Na žalost se v naši vukojebini ne znajo zmenit niti, da bi laufal Kanin, ki ima edini še potencial celo brez umetnega snega.
vires in numeris

mtosev ::

Letos v Mariboru nismo sploh še imeli snega. :'(
Core i9 10900X, ASUS Prime X299 Edition 30, 32GB 4x8 3600Mhz G.skill, CM H500M,
ASUS ROG Strix RTX 2080 Super, Samsung 970 PRO, UltraSharp UP3017, Win 11 Pro,
Enermax Platimax 1700W | moj oče darko 1960-2016, moj labradorec max 2002-2013

dronyx ::

bm1973 je izjavil:

Ta zima ni nič posebnega, sam se spomnim par zim, ko sem bil v srednji šoli.

V 70 in 80 letih so bile zime precej drugačne. Predvsem so bile temperature nižje in bistveno več snega. To ni primerjave. V nižinah sedaj zime praktično ni več. Za ene žal, za druge na srečo, saj so stroški z ogrevanjem precej nižji, kot če bi bilo en mesec ali še več cel dan pod ničlo, ponoči pa -15.

nokken ::

energetik je izjavil:

DNa žalost se v naši vukojebini ne znajo zmenit niti, da bi laufal Kanin, ki ima edini še potencial celo brez umetnega snega.

Zadostne kolicine snega na zalost niso edini pogoj da smucisce lahko obratuje. Ce imas smucisce, ki ima sicer 5m snega, zraven pa je 80% zaprto zaradi precej premocnega vetra in nevarnosti plazov (vse se vseeno ne da urediti) potem se je pac potrebno sprijazniti da ta kraj ni za smucisce in zares je po vseh teh letih ze res cas, da se neha metati denar v nekaj, kar nima niti najbolj osnovnih moznosti za prezivetje (beri: Kanin).

Scaramouche3 ::

Jaz že dolgo nisem videl zime kot v 80ih, ko smo kot otroci v Ljubljani težko hodili po snegu ker je bil tako visok da si kar not padal z vsakim korakom, bilo je super, metali smo se z manjših vej v sneg!

dronyx ::

energetik je izjavil:

Dejansko imajo še najnižje ležeča smučišča več šans kot srednjegorska. Recimo malo smučišče v Mojstrani je cel dan v senci, pa inverzija dela svoje.

Mojstrana je praktično isto kot Kranjska Gora. V Kranjski Gori je običajno tako, da so temperature samo malo nižje od osredne Slovenije. Zjutraj in nekje recimo do 11:00 je še pod ničlo, potem pa se hitro segreva in po 12 uri imaš temperature med 5 in 10 stopinj.

IL_DIAVOLO ::

Scaramouche3 je izjavil:

Jaz že dolgo nisem videl zime kot v 80ih, ko smo kot otroci v Ljubljani težko hodili po snegu ker je bil tako visok da si kar not padal z vsakim korakom, bilo je super, metali smo se z manjših vej v sneg!


Tam nekje na prelomu tisocletja se spomnim da je bilo precej snega.
Con il Milan nel cuore!
https://www.youtube.com/watch?v=fS58IQczWWE&ab_channel=MariusMotora
Forza ragazzi!

WizzardOfOZ ::

IL_DIAVOLO je izjavil:

Scaramouche3 je izjavil:

Jaz že dolgo nisem videl zime kot v 80ih, ko smo kot otroci v Ljubljani težko hodili po snegu ker je bil tako visok da si kar not padal z vsakim korakom, bilo je super, metali smo se z manjših vej v sneg!


Tam nekje na prelomu tisocletja se spomnim da je bilo precej snega.


1985 je bilo 109cm snega v ljubljani. Smo vsi noreli po tem snegu, pa delal ogromne igluje.
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!

LeQuack ::

Včasih se spomnim da so delovala še manjša smučišča, npr. na Ulovki pri Vrhniki. Ali pa celo tam na Vižmarju naprej od Šentvida, oz. Gunclje.

Sem našel en video iz Youtube, leta 2013 v Lj

Quack !

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: LeQuack ()

bm1973 ::

LeQuack je izjavil:

Včasih se spomnim da so delovala še manjša smučišča, npr. na Ulovki pri Vrhniki. Ali pa celo tam na Vižmarju naprej od Šentvida, oz. Gunclje.

Sem našel en video iz Youtube, leta 2013 v Lj


Tega žal ne bo več, četudi bo sneg, ker je država blazno zakomplicirala potrebne pogoje za obratovanje smučišča. Tako da teh malih smučišč ne bo...

To smučišče v Guncljah je vzdrževal en gospod, zastonj...

BTW. zraven so tudi smučarske skakalnice...
1 2
3
4