PhysOrg.com - V psihologiji in pedagogiki je trenutno znanstveni konsenz, da se inteligenčni kvocient (IQ) posameznika v njegovem življenju ne spreminja bistveno. Mentalne sposobnosti s starostjo seveda najprej rastejo in po vrhuncu v zgodnji odraslosti upadajo, a relativno v primerjavi s celotno populacijo naj bi bile posameznikove sposobnosti konstantne. Ne da bi se tega posebej zavedali, na tem temelji tudi celoten slovenski šolski sistem - testiranje sposobnosti po končani osnovni šoli je glavna vstopnica za pridobitev Zoisove štipendije (kasneje jo je pridobiti bistveno teže), 15-letnim učencem se na podlagi osnovnošolskega uspeha priporoča srednje šole, kar vpliva tudi na morebitno terciarno izobraževanje in kasneje poklic, uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole vpliva na sprejem na fakultete itd. Raziskovalci z University College London pa so ugotovili, da se IQ z razvojem v puberteti zelo spreminja.
Testirali so 36 zdravih oseb, ki so bile leta 2004 stare med 12 in 16 let, nato pa so z njimi opravili enake teste še leta 2008. Izmerili so jim inteligenčni kvocient, hkrati pa so izvedli še slikanje možgan z magnetno resonanco. Ugotovili so, da se je IQ nekaterim posameznikom v skupini v teh štirih letih zvišal tudi za 20 točk, medtem ko je drugim upadel za prav tako velike vrednosti v najhujšem ekstremu. To se velike razlike, ki terjajo podrobno obravnavo.
Da bi odpravili možnost motenj, ki bi jih povzročili tako imenovani slabi dnevi testiranih oseb, so primerjali še posnetke magnetne resonance. Odkrili so veliko stopnjo korelacije med tvorbo nove sivine in IQ-jem. Korelacija je tudi na finem nivoju, saj razvoj posameznega dela možgan vpliva na določene tipe inteligence (verbalne in neverbalne).
Ni še znano, kaj je razlog za spremembe. Razvoj ljudi je odvisen od genetike, okolja in samodejavnosti in znanstveniki ne vedo, kateri dejavnik je bil ključnega pomena v tem primeru. Če so nekateri pač pozneje dozoreli zaradi genetskih predispozicij, jim v šoli delamo hudo krivico, če jih pri 15 letih pošljemo v programe nižjega poklicnega izobraževanja. Po drugi strani pa ni izključen vpliv izobraževanja in samodejavnosti na spremembo IQ-ja z razvojem v adolescenci, kar seveda terja dobre šole in kakovostno poučevanje (vpliv dejavnosti na možgansko sivino je dobro znan in dokumentiran, recimo povečanje hipokampusa pri taksistih pred GPS-om). V vsakem primeru rezultati opozarjajo, da se moramo prenaglih sodb o sposobnostih posameznikov in njihovi bodoči poklicni uspešnosti vzdržati.
Kaki thc. Facebook je kriv za upad IQ-ja. Facebook je vandalizem možganov!
99.991% of over-25 population has tried kissing.
If you're one of the 0.009% who hasn't, copy & paste this in your Signature.
Intel i3-12100f gtx 3050 Pismo smo stari v bozjo mater. Recesija generacija
v vsakem primeru rezultati opozarjajo, da se moramo prenaglih sodb o sposobnostih posameznikov in njihovi bodoči poklicni uspešnosti vzdržati.
Psihologinja v šoli mi je leta nazaj prijazno svetovala, da naj se raje kot za kakšno bolj zahtevno šolo vpišem na šolo za kakšna "ročna dela", recimo frizersko...prav rad bi jo videl sedaj in ji vrgel v obraz dosedanje dosežke. Ampak ok, je bilo kar je bilo, me pa straši misel na to, da je pa kdo vseeno podlegel tem umotvorom FDV "strokovnih delavcev".
Z možgani je tako kot z mišicami. Bolj jih treniraš, boljši so.
Dejstvo pa je, da uspeh v šoli še nič ne pove kako uspešen bo človek v življenju, ker to zahteva še druge veščine poleg doseganja dobrih ocen. lahko imaš pa pač smolo pa naletiš na slae delodajalce, ki ne spodbujajo kreativnosti. In si v parih letih "debil". Čerpav se mi zdi da veliko ljudem to ustreza ...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
S pridržkom da mišice pač pumpaš in so. Pri možganih pa določena stanja, ki na ven ne izgledajo kot bolezen in jih ne prepozna psihiater, ali psiholog, na oko spremenijo IQ, ali sposobnosti tudi za 30 pik.
En link je že pokazal jype, ko smo govorili o rahlo naci sumljivem merjenju nizkega IQ afričanov, .....namreč angleži so odkrili močno korelacijo motivacije in IQ. Zdaj če ste malo gledali motivacijske metode ali pa tudi ne, veste, da se ta pri nekaterih spreminja drastično:) No in.
Pomeni ne samo pri adolescentih. Ta nihanja bi s spretnim (IQ je namreč težko konstanto meriti brez presledka, saj se testov navadimo in postanemo boljši) merjenjem, s pravimi presledki in pravo paleto različnih testov, našli tudi pri odraslih. Zlasti tistih, ki tudi v razpoloženju znajo nihati. Obilno. Zakaj? Je pa verjetno predvsem stvar kombinacije nevrotrasmiterjev.
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell
v vsakem primeru rezultati opozarjajo, da se moramo prenaglih sodb o sposobnostih posameznikov in njihovi bodoči poklicni uspešnosti vzdržati.
Psihologinja v šoli mi je leta nazaj prijazno svetovala, da naj se raje kot za kakšno bolj zahtevno šolo vpišem na šolo za kakšna "ročna dela", recimo frizersko...prav rad bi jo videl sedaj in ji vrgel v obraz dosedanje dosežke. Ampak ok, je bilo kar je bilo, me pa straši misel na to, da je pa kdo vseeno podlegel tem umotvorom FDV "strokovnih delavcev".
Splosna razgledanost pa ocitno ni del teh dosezkov. FDV ne proizvaja psihologov. Ampak filofax. Ne vem, zakaj morate vse, kar se vam zdi. slabo povezovat s fdv-jem. Argumenta pa nobenega.
Meni je socialna delavka tudi priporočila naj ne grem na računalniško srednjo šolo. Clo namigovala je, naj se vpišem na živilsko (kamor sem šel na informativca, predvsem z namenom, da bi videl ali lahko neka aplikacija, ki sem jo uporabil, napove katere šole bi me zanimale, glede na vnešene odgovore). Pa sem vseeno šel (na racun.) in na koncu maturo opravil boljše kot večina (zgornjih 25%). Zdaj sem pa eno leto pred diplomo, do kamor nas je prilezlo 15% vpisanih v prvi letnik.
Razvoj ljudi je odvisen od genetike, okolja in samodejavnosti in znanstveniki ne vedo, kateri dejavnik je bil ključnega pomena v tem primeru. Če so nekateri pač pozneje dozoreli zaradi genetskih predispozicij, jim v šoli delamo hudo krivico, če jih pri 15 letih pošljemo v programe nižjega poklicnega izobraževanja.
No mislim da bi moralo biti povsem jasno da se ljudje pač razvijajo različno hitro, tako čez palec bi lahko rekel da je lahko do adolescence v razvoju med posamezniki vsaj ene 5 let razlike (npr. eden doseže max velikost pri 17 letih, drugi 22 če recimo gledamo višino). Možgani kot organ niso nič drugačni, ravno tako imajo nek max. potencial, ki se doseže okrog adolescence. Tako da z nekimi arbitrarnimi mejami se sigurno delajo krivice.
Smaugi: FDV, filofax, saj je isto, kader je sila kredibilen ;) Sem pa v nasprotju z napovedjo psihologinje končal tole tvojo računalniško (najbrž misliva Vegovo) kot zlati maturant, diplomiral, ustvaril uspešno podjetje itd. Samo bežati moraš pred temi znalci pa si že takoj bliže cilju.
jype: definitivno. Ne bi se niti čudil, če bi kdo v poznejšem obdobju življenja dosegel najboljše rezultate, pač stvar okolja, izkušenj, možnosti in vsega ostalega povezanega s tem.
Porihtaj si definicije besed najprej, potem pa pametuj drugim o nerazumevanju ...
edit: No pa saj gre za že 100x predelano debato. Večini bo menda že jasno, da se se recimo možganov ne da natrenirati poljubno dobro (da bi bili sposobni reševati poljubno kompleksne probleme v nekem doglednem času). Enostavno zmanjka resoursov.
Malo manjši del populacije bo sprejel tudi da obstajajo razlike med posamezniki in da se potenciali med posamezniki razlikujejo. Če jype ni v nobeni od teh skupin - no big deal.
Seveda obstajajo razlike med posamezniki. IQ ljudi je v obliki naravne porazdelitve.
@donfilipo no, tudi pri Aboriginih so strokovnjaki izmerili nižji IQ. Za Avstralijo in njen dokaj kakovostni šolski sistem, temelječ na motivaciji, pa je dvomljivo trditi, da metologija ni prava.
Psihologinja v šoli mi je leta nazaj prijazno svetovala, da naj se raje kot za kakšno bolj zahtevno šolo vpišem na šolo za kakšna "ročna dela", recimo frizersko...prav rad bi jo videl sedaj in ji vrgel v obraz dosedanje dosežke. Ampak ok, je bilo kar je bilo, me pa straši misel na to, da je pa kdo vseeno podlegel tem umotvorom FDV "strokovnih delavcev".
takole lahko govori samo nekdo, ki bi dejansko moral iti na poklicno šolo. ampak ja, če se potrudiš lahko še marsikaj več narediš iz sebe... vendar pa si ne mislit da če prilezeš do diplome iz družboslovja da pa si zdaj nekaj postal in da si zaslužiš spoštovanje ter v štartu 2k€ plače...
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Ja tiste napovedi v OŠ so bile res zgodba zase takrat LOL
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
Smaugi: FDV, filofax, saj je isto, kader je sila kredibilen ;) Sem pa v nasprotju z napovedjo psihologinje končal tole tvojo računalniško (najbrž misliva Vegovo) kot zlati maturant, diplomiral, ustvaril uspešno podjetje itd. Samo bežati moraš pred temi znalci pa si že takoj bliže cilju.
jype: definitivno. Ne bi se niti čudil, če bi kdo v poznejšem obdobju življenja dosegel najboljše rezultate, pač stvar okolja, izkušenj, možnosti in vsega ostalega povezanega s tem.
Hm. Psiholog lahko oceni tvoj potencial, če hočeš (na podlagi testov, informacij, ki so mu na voljo). Ni pa vedeževalec. Problem je, ce nek subjekt takšno oceno vzame za napoved in se z njo sprijazni. Potem pa sam sebe zajebe.
Ne poznam dovolj filofaksa ali katerkoli druge smeri na fdv (razen moje), da bi znal ocenit kvaliteto kadra. Lahko pa rečem, da ni nujno, da je problem v načinu ustvarjanja kadra. Lahko je samo psihologinja zanič (recimo, da si ze v osnovni kazal nek potencial, pa ga je spregledala.)
Drugače pa hitro vidiš kakšen je človek, ki kritično presodi besede neke avtoritete in si reče: "jaz vem, kaj hočem, ne bom te poslušal." Tisti, ki so jo slepo ubogali so si v večji meri sami krivi.
Haha, poglej si kakšne redne uživalce kako so sprani pa ti bo jasno.
Jaz nekako bolj verjamem znanstvenim raziskavam kot posploševanju na podlagi omejenih izkušenj.
Hm. Psiholog lahko oceni tvoj potencial, če hočeš (na podlagi testov, informacij, ki so mu na voljo). Ni pa vedeževalec. Problem je, ce nek subjekt takšno oceno vzame za napoved in se z njo sprijazni. Potem pa sam sebe zajebe.
Jaz nekako bolj verjamem znanstvenim raziskavam kot posploševanju na podlagi omejenih izkušenj.
Zdravo telo že v osnovi deluje optimalno. Tako da mi ni čist jasno kako imaš lahko ob zastrupljanju telesa s psihoaktivnimi snovmi enake kognitivne sposobnosti.
Jaz nekako bolj verjamem znanstvenim raziskavam kot posploševanju na podlagi omejenih izkušenj.
Zdravo telo že v osnovi deluje optimalno. Tako da mi ni čist jasno kako imaš lahko ob zastrupljanju telesa s psihoaktivnimi snovmi enake kognitivne sposobnosti.
Da prideš do njega, moraš začeti že v rani mladosti
Verjetno tudi ni poslušal psihologinje
P.S.: mimogrede, a vas je to psihologinja ocenjevala, ali pedagoginja?!? Ali obe skupaj?
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
Ne pa ne. Postavi na štart 2 podobno fit osebka, enega našopaj z amfetamini ali čem podobnim pa poročaj o rezultatih.
Glede zastrupljanja si pa tudi malo zgrešil. Marsikatera snov, ki jo dnevno uživamo je psihoaktivna, pa ni strupena. Od čokolade, do kavic in čajev, pa THC je tudi vmes med drugim.
Tisto ki nima fizičnih okvar in mentalnih motenj. Seveda pa trava ni za "zdravljenje" shizofrenije, za kakšno drugo stvar pa že.
Ne pa ne. Postavi na štart 2 podobno fit osebka, enega našopaj z amfetamini ali čem podobnim pa poročaj o rezultatih.
To ni optimalno, tisti z amfetamini ima lepe pogoje da krepne sredi teka
Glede zastrupljanja si pa tudi malo zgrešil. Marsikatera snov, ki jo dnevno uživamo je psihoaktivna, pa ni strupena. Od čokolade, do kavic in čajev, pa THC je tudi vmes med drugim.
No fajn se ga zadeni, pa pejt rešit kakšen iq test ali whatever. Pa poročaj kakšni bodo rezultati.
SkipEU> Seveda obstajajo razlike med posamezniki. IQ ljudi je v obliki naravne porazdelitve.
Kar pa ne pomeni, da je njihova največja kapaciteta zapisana v dednem materialu.
Že samo stres mame med nosečnostjo lahko bistveno vpliva na razvoj otrokovih možganov.
Se strinjam, da obstaja več faktorjev, ki vplivajo na trenutno stanje IQ-ja. Vseeno pa mislim, da je največja možna kapaciteta zapisana v dednem materialu. Poglej Azijce, obsedeni z učenjem - pa vseeno iz njih ne dobimo top genijev. Seveda bi nekdo lahko trdil, da če veliko ponavljaš, da boš na testiranju boljši - ampak to je predvsem posledica velike ponovitve teh testov. Sem pa prepričan, da iz mene ne moreš narediti genija z IQ 170, ne glede na to, koliko bi vlagal. :)
Ali dejansko obstaja človek, ki je 100% zdrav. Fizično in psihično?
Na grobo rečeno JA. Takim ljudem trava ali pa katerekoli druge substance popolnoma nič ne koristijo. V bistvu takih ki bi jim trava koristila za lajšanje nevem česa je pravzaprav malo, tako da je uporaba praktično nesmiselna. Če ti pa entertainment faktor več pomeni kot kognitivne sposobnosti in na splošno zdravje potem pa tudi ok, nimam nič proti uživalcem :p Samo na živce mi gre, ker tako harmless zadeva spet ni kot jo hočejo ponavadi zadevači prikazat.
Ko si prvič rekel, da trava niža IQ. A si s tem mislil stranski aftereffect ali stanje zadetosti?
Oboje. Na kratki rok verjetno nima bistvenga vpliva. Samo da nekdo po x letih zadevanja ni bolj spran kot bi bil sicer [brez strupov], tega pa ne kupim.
Seveda obstajajo razlike med posamezniki. IQ ljudi je v obliki naravne porazdelitve.
@donfilipo no, tudi pri Aboriginih so strokovnjaki izmerili nižji IQ. Za Avstralijo in njen dokaj kakovostni šolski sistem, temelječ na motivaciji, pa je dvomljivo trditi, da metologija ni prava.
To povsem drži.
Vseeno. Rekel sem samo, da je ob temi nižjega IQ ras, Jure podal link, ki kaže tudi povsem drugačno korelacijo, ki pa lahko potem pojasni nihanje tega IQ-ja pri eni in isti osebi. Kar nima veze z povprečjem IQ. Povedano, olajša orientacijo spomina tistim, ki so tovrstnim debatam sledili.
Zdaj kar se samega IQ-tiče, to je rezultat, ki ne meri ravno tega, kar sicer ljudje navadno pojmujejo pod inteligenco. Kot že rečeno, se človeški možgani dajo natrenirati, za samo reševanje testov, kjer drastično izboljšamo IQ rezultat, nismo pa vendarle izboljšali inteligence, kot jo pojmuje povprečnik. (Ta profesor je smotan, oni je pa inteligenten, tretji je pa čisto enostavno tumpast:) Lahko pa na drugi strani popravimo znanje in razmevanje določenih snovi, kar storimo s študijem, pri tem pa ni rečeno, da bomo izboljšali IQ-score.
Dalje.... obstaja potrjeno nihanje IQ-ja pri adolescentih. O tem govori novica. A adolescenti so skupina, kjer psihologi tiščijo s svojimi merili in preverjanjem teorij. Ker so izpostavljeni tako stresom šolanja in puberteti obenem. To pa predstavlja določene nevarnosti, ki pogosto uničijo osebo, jo narobe ocenijo, presodijo njene dejanske talente in tudi često pošljejo v svet omame.
Jaz postavljam tezo, da bi za tudi za določene skupine odraslih, lahko preverjali in domnevali taka nihanja. Nekaj so jih sicer že izmerili, pri nekaterih resnih motnjah psihiatri. Kar predlagam sam, je da so ta tudi pri skupinah ljudi, kjer nikakor ni ugotovljena motnja, ki bi dejansko kazala tudi na nihanja IQ. Pomeni nekakšne mejne, a kljub temu lahko smrtno nevarne motnje. Zaradi nezaznanja toliko bolj smrtne. Resni psihotiki se vendarle zaznajo in ščitijo pred samim sabo.
Kaj dejansko oblikuje sam IQ, je že kar dosti povedano s korelacijskimi faktorji, ki so jih ugotavljali, ti nihajo od 0,5 do 0,9. Pomeni, tu je še zelo veliko nejasnega, jasno jo samo to, da karkoli je podedovano, je podedovano kot nekakšen sklop, ki nima čistega namena boljšati IQ. Kot tudi ne dedujemo barvo oči, ampak nekakšen tip splošne obarvanosti kože, in še česa. Pomeni enostavno ni enega samega gena, ki bi ga spremenili in poboljšali IQ. Celo sklopa zaenkrat znanost ne pozna dobro.
In ko to vse združimo, dobimo precej neznank, ki lahko hudičevo nihajo in dajo povsem drugačen rezultat, kot bi kakorkoli lahko predvidevali.
No pa vendar se samo merjenje IQ-ja, če se ga uporablja z vsemi poznanimi rezervami in pridržki, le lahko uporablja zelo koristno. Večina ljudi je vendarle stabilnih tudi motivacijsko, ali zdravstveno, in s pravilnim šolanjem talentov, ki jih IQ-testi vendarle relativno dokaj zanesljivo pokažejo, pri recimo, na oko, 80% prebivalstva, so zlasti v USA uspeli naklepati, v na pogled dokaj enostavnih in prijaznih **//(imate goro predavanj na netu! Simple za popizdit. Dobro pri matematiki in še kje, je treba malce našpičiti rinček a tudi to gre:)//, a kot se pokaže, vrhunsko kvalitetnih faksih, svetovno elito. Vrhunsko.
Pri nas je svoje čase v moji mladosti, na vsakem faksu, ki je bil darilo socializma, en tak popolnoma nemogoč zmaj, asocialen in vase in svojo stroko zagledan bog i batina, sicer pa povsem nemogoč prfoks, ki je potem vršil selekcijo, ne toliko na osnovi talenta in dojemanja snovi, ampak na osnovi psiho dominacije, ki je spretno nadomestila prakso starogrških filozofov. Najmanj eden. Lahko pa tudi več:) In tisti, ki so šli čez, so pogosto bili, ne toliko talentirani, kot lepo pripognjeni. Zdaj za red tipa socializem, to zna biti hudičevo primerno, a zaradi nezavedanja mehanizma, niti ni bilo. Namreč niso vsi ti zmaji bili niti približno socialisti No vseeno. Kdor je prestal strese in torture, je obenem tudi pokazal neko določeno obliko odpornosti za svet ki čaka, ne glede na to, koliko je dejansko odnesel hitro pozabljive veščine, ki se ji reče znanje. IQ-ja, trdim si zaradi samega faksa ni bistveno popravila večina. Tisti, ki so si ga, so si ga slučajno. Povsem namensko, pa si ga lahko z določenimi triki in vajami. Tudi te vaje boste našli na netu. Le da je po moje škoda časa:) In kot sem nekje bral, se IQ poveča tudi z določenimi substancami, ki malce spremenijo kemijo možganov! Začasno.
Sam sem si sebi z različnimi testi z leti razlike meril IQ in prišel do precej različnih rezultatov. To me tudi potem vodi na tezo. Rezultati: 129, 135, 155. (in enkrat za hec hudo bolan od alkohola 119:) Številk, ki so jih namerili uradni psihologi niso zaupali, so pa namigovali, da gre za nadpovprečje. Ampak povsem pravilno tudi, da to samo po sebi ne pomeni nič! Večino življenja sem opravljal fizična in enostavna dela, dolgočasna in rutinska, se zapijal in drogiral, kar bi IQ moralo kvečjemu znižati. Ampak zadnji rezultat, ki sem ga izmeril in objavil iz linka tega foruma je bil 135. (Test pa je kot sem kasneje ugotovil, šel le do 145:)
Nemara je google books in internet, deloma zadeve spremenil. Bili so dnevi ko sem cel šiht hlepel po frdamanem googlu. In motivacija je bila iskreno povedano večja kot katera koli voljna LaToya:) Na googlu sem prevohal, že kar mali čudež. Ampak to ni v redu, ker ne dobiš certifikata. In ni tiste prave motivacije, ki jo da premagan zmaj od prfoksa s svojimi testi. Čeravno samo znanje pa ostane ravno tako dolgo, kot tisto iz šole, ali celo dalj. Kar pomeni detajle je treba obnavljati! To trdim.
Na sam IQ, pa dam vedno manj. Kot pravi Okapi, najbolj pomembno je, kako spretno prestanete guzenje na šolah in faksu, da lahko začnete dobro ali solidno kariero in potem pridejo na vrsto še google books in seveda passwordi specializiranih knjižnic znanj po svetu. Pa tudi kak dejanski fizični papirnati špeh od knjige vam ne gine! In kar je seveda še najbolj pomembno. Primerno delovno okolje in praksa. In še nekaj je. Večina late bloomerjev na fasku tudi nekje sreča ljubezen življenja. Se pravi ne guzijo samo vas prfoksi, ampak je kar zelo verjetno, da boste obilo scorali tudi vi:)
Vse to tvori tako imenovani 'human capital', ki ga slovenci nimamo malo, vanj vlagamo več, kot večina drugih v procentu GDP...in neumno je, če ne bi izkoristili vse, kar vam družba nudi. Če imate težave...alkohol in travca ni rešitev. Prej manj lepa prijateljica za silni gon tistim, ki niste kitaristi in ste slabi v plesu in ja, tudi psihologinja. Te tete so danes zdriblane od kakih 3-4 popolnih bebcev na filofaksu. Summa summarum v naši družbi preveč podcenjevane. Le pristopiti je treba pravilno. In paziti, da ni preobremenjena in da si vzame čas. Izšolanih in kvalitetnih, pridnih je pa obilo. Sem preveril! In ja tudi fantje so vmes. Ti so malce bolj glasni in recimo, če se prav spomnim Munc, kar lepo premika celo okostenelo represijo. Tam seveda, kjer se čuti poklicanega. Vsekakor je po moje bolj poklican od policajev in sodišča. In še bi našli. No Munc je za bolj malo rizično deco...ampak saj ni edini. Torej? Če je treba po pomoč. Če ni treba, če ne gre drugače plonk cegelce. Že pri izdelavi de naučite dovolj, da jih potem mirno lahko vržete. Če imate IQ nad 125. Tudi preverjeno:)
Če ste zapravili ponujeno darilo družbe 9*kaj vem najmanj 25k€, potem na stara leta človek hodi po šolah, ki jih je treba plačati, ampak če imaš motivacijo in vsaj kolikor toliko nepsihotičnega delodajalca (ja govorim ravno o patronih kot so zloglasni tajkun na gujsnici:) se, ne boste verjeli, na stara leta pokaže, da lahko po vsem prepitem, zafolijanem in posnifanem strupu, enostavno blestite v šoli. Pri predpisanih letih, pa ste bežali čimdlje iz nje
No potem pa hudič za nekim vogalom spet počaka. Ampak to so v glavnem lastne napake in apage sotonas, z malo pravega tona, bi povsem pomagal. Ampak...Bomo videli. Sem podal malce osebno izpovedi, v upanju, da koga od mladih napoti prav. Stane me nič, če komu pomaga, mi bo pa sam bog povrnil:)
Morate najprej sami razumeti, da je hormonska vojna v adolesenci narejena po neandertalskem ritmu razmnoževanja in ne guzenja glupih fosilov na šoli in da so le ti, posledica tako imenovane proizvodnje potrebnega humanega kapitala za proizvodnjo, kar pa je direkten konflikt z genetskim programom. In pri nekaterih je hudo. Če se dodajo še težave doma, pa malce romantike in razočaranja pri simpatijah in ljubeznih, pa Hazim za vogalom, ki ima arcnijo in jasno bife 2 vogala od šole:) Ampak se da priti tudi mimo. Če prav pogledate zlahka. Če gledate črno, pa lahko recimo šahidi vse bifeje spremenijo v slaščičarne in pokoljejo dilerje, vam pred vrata pripeljejo lepo muslimanko, pa ne bo pomagalo nič Da ne govorim o tem, da je težko, da bi se kaj takega zgodilo:)
Kar lahko rečem je pa eno. Ne glede na vse prehojeno in zamujeno. Eno ostane od vrtca naprej. Radovednot in veselje do pravega znanja, brez sofizmov preobračanj in recimo danes vse bolj prisotnih smešnih starankarskih, ali ideoloških interesov. Upam si trditi, sam geštel za raziskovalca ostane!!!
Le volja ne pride sama in je dvigovanje lastne motivacije vedno težje. To pa se je tudi treba zavedati!
Zdaj kako je s povprečnim IQ različnih ras in narodov, pa tu ne bi, o tem raje kje drugje in drugič.
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell
Dedno je praktično vse na nek način. Maljon programčkov ki te gradijo. Ampak je kombinacij možnih toliko, da se za IQ ali intelekt, ki imata poleg sklopov genov dodane še zelo pomembne čisto zunanje faktorje (kisik v težkih porodih, nepravilna hrana, ali kemikalije mame, itd.itd. da se bolj malo da zanesljivo vnaprej recimo napovedati, če poznamo vso genetsko sliko staršev, kakšen bo IQ otroka. Da bo za starše najpametnejši, če ni totalen kreten:), je pa tako jasno.
No in če ne znamo tudi približno napovedati, pomeni enostavno da kar se genetike tiče vemo klinc. Nekatere reči, pa lahko napovemo za naprej in za nazaj. Kakšni krvno skupino bo imel otrok in kdo mu je oče izmed 25 kandidatov, ki vsi zanikajo to možnost, mama pa nekako ne ve, ker je bila precej aktivna Tako je nekako treba praktično gledati na zadeve.
IQ sam je pa sestavljena rezultanta, ki je tudi zelo vprašljiva kakno ima realno vlogo pri razvoju možgan na splošno. Morda je velik IQ prej nekakšna nesrečna tombola, danes recimo pod kulturološko srečno zvezdo, sicer pa v zgodovini človeštva prej pomeni zanesljivo smrt. Tup po betici od sivega samca
Ugibam samo:)
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell
Torej tvorjenje novih nevronskih povezav ne igra vlogo samo pri IQ. To da imamo RES spretne roke, da graciozno hodimo pokonci, se pravi smo balanseroti in to dokaj visoki in še kaj (no jaz ne, ampak eni pač:), pa je tisto kar je zanesljivo skozi evolucijo do danes dajalo polet. Govor, hitrost dogovora komlpleksnih lovskih taktik, rokodelstvo, e to pa veča in tintaro in človeštvo. Sam izredno visok IQ,je pa veliko vprašanje. Šele nekje tam od Sokrata naprej, to nekako velja za vzvod današnjega poleta. Je pa hudičevi težko trditi, da je sokrat tip, ki bi izumil in sklesal recimo kolo:). Ja in še ubit se je moral. Sicer na stara leta, pa vendar.
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell
Na grobo rečeno JA. Takim ljudem trava ali pa katerekoli druge substance popolnoma nič ne koristijo.
Kaj so to druge substance? Maščobe, sladkorji, vitamini? Če te prav razumem popolnoma zdrav človek ne sme uživati ničesar, ker je itak že zdrav.
Kje je meja, med substancami, ki jih ti odobravaš in med tistimi, ki jih ne? Zakaj korenček ja, ganja ne?
Btw...Bruce Lee je bil user :) Verjetno najbolj fit človek na planetu in eden najbolj obsedenih s hrano in zdravjem.
Oboje. Na kratki rok verjetno nima bistvenga vpliva. Samo da nekdo po x letih zadevanja ni bolj spran kot bi bil sicer [brez strupov], tega pa ne kupim.
THC je tradeoff. Na račun slabšega delovanja enega predela možganov ti boljše delujejo drugi deli. Po domače. Peša ti računska moč, pogosto pa se poveča zmožnost kreativnega reševanja problemov.
Oboje. Na kratki rok verjetno nima bistvenga vpliva. Samo da nekdo po x letih zadevanja ni bolj spran kot bi bil sicer [brez strupov], tega pa ne kupim.
Kupi kar hočeš. Na to temo je narejenih kar nekaj raziskav, rezultati se pa nagibajo stran od tvoje trditve. Na .gov linkih najdeš kakšno, ki podpirajo tvojo teorijo, ampak uporabljajo skrajne primere, kjer ljudje več let zapored kadijo po 15, 20 jointov. Kolikor sem bral tega je še en fail. Take raziskave, ki dejansko pokažejo kakšne negativne posledice delajo na ljudeh, ki so "trezni" nekaj dni ali nekaj tednov. Po 20 jointih na dan par let je "recovery" pač malo daljši.
V takih primerih so trajne (blage) posledice možne, pa še to ne kot direkten vpliv THCja, ampak je vse skupaj zelo povezano z življenjskim slogom. Če cel dan kadiš ganjo in sediš gledaš španske nadaljevanjke ne boš nič na slabšem, kot če samo cel dan gledaš španske nadaljevanjke.
Veliko raziskav pa ne kaže popolnoma nobenih negativnih posledic uživanja THC, tudi pri trajnem uživanju. Razen seveda, če zadevo kadiš, kar ti zasvinja pljuča, ampak to ni direktno povezano s THC.
Samo na živce mi gre, ker tako harmless zadeva spet ni kot jo hočejo ponavadi zadevači prikazat.
Če smo pikolovski potem je celo življenje harmless. Če smo pa malo bolj življenjski je pa ganja precej harmless stvar. Fizižno sploh ni problema, THC ne dela nobene škode telesu. Tveganja za psiho pa seveda obstajajo, ampak nič kritičnega.
No, to je pa jako drzna trditev. :D kar malo si poglej vse dolgoletne userje,pa ti bo hitro jasno,kaj lahko rata iz njihovega iqja po parih letih 5-10 džojntov na dan.
Nisem biologinja,mi je pa še najbližje teorija, da je iq pač potencial, tako kot pač vsi geni - tako kot maš lahko nekoga,ki naravno ni kaj dosti štorast,amapk se ne ukvarja s športom in mu gre slabše kot nekomu, ki sicer nima takih predispozicij, ampak se redno ukvarja z njim.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
It found current light users and former users showed average IQ gains of 5.8 and 3.5 respectively, compared to an IQ gain of 2.6 for those who had never used cannabis.[92] The study did however show an average IQ decrease of 4.1 for heavy users.[92]
V novici so omenjene spremembe IQ +-20 točk. Tukaj je govora o 4.1 točkah pri heavy userjih in celo povišanje za 5,8 točk pri light userjih.
Tako je nekako treba praktično gledati na zadeve.