Slo-Tech - Tehnično bi na daljša vesoljska potovanja lahko leteli že sedaj, a vplivi dolgotrajne izoliranosti na človeško psiho še niso docela raziskani. Na Zemlji se temu morda še najbolj približa življenje na Antarktiki, kjer je polovico leta tema, kjer ni možnosti hitrega odhoda, kjer so ljudje in prizori venomer isti, življenje pa monotono. Raziskovalci, ki so preživeli 14 mesecev na nemški postaji Neumayer III, so jo odnesli s spremembami v možganih. Raziskava, ki si jo izvedli na pensilvanski univerzi, je pokazala spremembe v gostoti in strukturi možganskega tkiva pri ljudeh po dolgotrajnem bivanju na Antarktiki. Osamljenost nam torej res lahko skisa možgane.

Alexander Stahn, ki je raziskavo vodil, je pojasnil, da so opazili 7-odstotno zmanjšanje hipokampusa, kar je ogromna sprememba. V študiji je sodelovalo devet ljudi, in sicer pet moških in štiri ženske. Pred odhodom na Antarktiko so jim temeljito pregledali glavo. Možgane so slikali z magnetno resonanco, pri čemer so najpodrobneje...

Nature - Dlje časa je znano, da se pri posameznikih, ki so izpostavljeni hudemu travmatskemu dogodku, lahko pojavi posttravmatska stresna motnja (PTSD). Gre za vrsto anksiozne motnje, ki se manifestira v vrsti psiholoških sprememb - še zlasti v čustveni otopelosti, razdražljivosti in podoživljanju travme. Njene simptome delimo na vrinjenost (odmaknjenost, nočne more, podoživljanje travme), izogibanje (odnosom, čustvom, odgovornosti, sorodnim situacijam) in hipervzbujenost (eksplozivni izbruhi, razdražljivost, občutljivost, panični napadi, motnje spanja). Kljub temu da je PTSD precej dobro raziskan, ni znano, zakaj se pri nekaterih posameznikih razvije, pri drugih pa ne, zakaj včasih nastopi takoj in izzveni (akutni tip), drugič traja dlje kot tri mesece...

PhysOrg.com - V psihologiji in pedagogiki je trenutno znanstveni konsenz, da se inteligenčni kvocient (IQ) posameznika v njegovem življenju ne spreminja bistveno. Mentalne sposobnosti s starostjo seveda najprej rastejo in po vrhuncu v zgodnji odraslosti upadajo, a relativno v primerjavi s celotno populacijo naj bi bile posameznikove sposobnosti konstantne. Ne da bi se tega posebej zavedali, na tem temelji tudi celoten slovenski šolski sistem - testiranje sposobnosti po končani osnovni šoli je glavna vstopnica za pridobitev Zoisove štipendije (kasneje jo je pridobiti...

Slo-Tech - Evropski znanstveniki s francoskega INSERM-a (Institut National de la Santé et de la Recherche Medicale) so skupaj s kolegi iz Belgije, Brazilije in Portugalske dokazali, v kar smo verjeli že od malih nog - da branje koristi možganom - in rezultate objavili v reviji Science. S funkcionalno magnetno resonanco (fMRI) so študirali možgane 63 posameznikov, ki so bili različne stopnje pismenosti. Izmed njih je bilo 10 nepismenih, 22 se jih je brati naučilo šele v zrelih letih, 31 pa se jih je brati naučilo kot otroci. Zanimalo jih je, kako pismenost vpliva na sposobnosti možganov.

Ugotovili so, da so se možgani pri obeh pismenih skupinah ob predstavitvi zapisanih besed...

Slo-Tech - Kot poroča Daily Mail, so raziskovalci iz Oxforda in Norveške ugotovili, da jemanje vitamina B morda vpliva na izgubo spomina pri Alzheimerjevi bolezni.

Raziskovalci iz Oxfordske univerze ter norveške Univerze v Oslu v članku Homocysteine-Lowering by B Vitamins Slows the Rate of Accelerated Brain Atrophy in Mild Cognitive Impairment: A Randomized Controlled Trial opisujejo kontrolirano klinično študijo, kjer so 271 prostovoljcem dajali visoke doze vitaminov B6, B9 in B12.

Analiza je pokazala, da je jemanje teh vitaminov v povprečju zmanjšalo krčenje možganov za 30% (to so dokazali s slikanjem z magnetno resonanco). Pri Alzheimerjevi bolezni se namreč možgani krčijo, s tem pa tudi upadajo kognitivne sposobnosti posameznika.



Pred tem je že bila ugotovljena pozitivna povezava med visokimi vrednostmi

New Scientist - New Scientist poroča, da so znanstveniki z londonske univerze odkrili povezavo med količino beline v možganih in sposobnostjo učenja jezika. V študiji, v kateri je sodelovalo 65 Francozov, starih med 21 in 30, so jim predvajali posnetka francoskega in hindujskega zvoka da. Najhitrejši so po približno osmih minutah uspeli ločiti posnetka, medtem ko so najslabši še po dvajsetih minutah zgolj uganjevali, kateri jim je predvajan. Z magnetno resonanco so potem skenirali možgane predstavnikov obeh skupin, pri čemer so ugotovili, da možgane najhitrejši sestavlja več kot 70 % beline, medtem ko je ta odstotek pri slabših znatno nižji.

Preizkusite se lahko tudi sami. Slišite razliko med francosko in hindujsko verzijo daja? Če ne, se ne sekirajte preveč. Raziskovalci namreč poudarjajo, da rezultati kažejo le na to, kako dobro oseba razume tuje glasove, ne pa splošno obvladovanje jezika, denimo slovnice in besedišča.