Groklaw - Microsoft si v več ameriških zveznih državah prizadeva za sprejetje zakona, ki bi prepovedoval prodajo izdelkov v ZDA, če je katerikoli podizvajalec ali proizvajalec sestavnih delov v katerikoli fazi svojega delovanja uporabljal ilegalno programsko opremo. Za kršitve bi bil odgovoren prodajalec končnega izdelka v ZDA, če njegova letna prodaja presega 50 milijonov dolarjev in ima neposredno s tujim podjetjem sklenjeno pogodbo o proizvodnji.
To pomeni, da bi lahko Microsoft tožil ameriško podjetje, ki bi prodajalo oblačila, če so bila ta izdelana na Kitajskem in je tamkajšnji proizvajalec za na primer vodenje zalog (kar sploh ni del proizvodnega procesa!) uporabljal ilegalno kopijo Excela. Ameriško podjetje bi bilo obvezano plačati odškodnino, če bi vedelo za kršitve pa celo trojno odškodnino, sicer bi jim grozila prepoved prodaje v ZDA, čeprav sami sploh ne bi storili nobenega kaznivega dejanja. Microsoft pravi, da je obstoječa patentna zakonodaja in zakonodaja za zaščito avtorske lastnine nezadostna, zato želijo s sprejetjem novega zakona zaščito povečati.
Tovrstne zakone so sprejeli že v zveznih državah Washington in Louisiani, v proceduri pa so v državah Massachusetts, Kentucky, New York, Connecticut, Arizona, Illinois in Oregon. V Utahu je bil zakon zavrnjen.
Posebna lepota tega zakona za Microsoft pa je obravnava odprte kode. Medtem ko Microsoft lahko toži zaradi kršitve avtorskih pravic, pri kršitvi licenc za odprto kodo niti žrtev niti tožilstvo ne moreta ničesar, ker je iz zakona izvzeta.
Ta poteza, v kolikor bo sprejeta, bo dobra tudi za namizni Linux.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
Torej če bi bil zakon sprejet, bi lahko nekdo tožil katerokoli štacuno ker prodajajo (so prodajali) Okna (XP), zato ker je Microsoft uporabljal piratsko opremo, oni pa so to prodajali oz. prodajajo.
// nisem prepričan če to velja samo za XP-je, ali tudi ostale različice, saj je bilo samo v XP-jih odkrito da so uporabljali piratsko verzijo
BTW: kako bodo sploh vedeli če so kitajčki uporabili piratsko verzijo Excela?
Preprosto. Nekje v nekem podjetju policija naredi racijo in odkrijejo piratske windowse. Vsa podjetja iz teh zveznih drzav, ki imajo to podjetje v verigi dobaviteljev so najebala. Dost pametna poteza z microsoftove strani, ker na ta nacin pritisnejo na podjetja, da preverjajo lastne dobavitelje in jim tezijo, da microsoftu ni treba. Dost zoprna stvar za podjetja, ker si potem legalno prvezan na obnasanje poslovnega partnerja, nekaj kar je izven tvoje kontrole. Jeba.
A lahko Mikrosoft toži za 300 biljonov dolarjev podjetje ki je uvozilo cement, ki je bil izdelan v podjetju, ki je kupilo pesek od podjetja, ki je kupilo stroj za mletje kamenja v pesek od podjetja, ki je kupilo stružnico za izdelavo stroja za mletje kamenja v pesek od podjetja, katerega inžinirji so stružnico dizajnirali na risalnih tablah kupljenih od podjetja, ki je les za table nabavilo od podjetja, ki je les nažagalo in pripeljalo s pomočjo podizvajalca šoferja kamiona, ki je opravil tehnični pregled vozila v mehanični delavnici pri Lojzetu, kjer uporabljajo piratski Excel?
Mislim, prav bi bilo da se vse te prasce v verigi ki so dokazljivo zaslužili s piratsko opremo iztoži do kosti, a ne
Mislim, da je ta poteza usmerjena predvsem proti Googlu oz. Androidu. Microsoft že toži vse kakorkoli povezane z njim(razen HTC-ja, ki mu plačuje mastno licenčnino). Seveda pa bi povzročila veliko škode piratom tudi povsod drugje...
Podpiram! Tako kot je treba vzet vso premoženje, za katerega ne znaš navesti legalnega izvora, tako je treba uničit vse, kar je nastalo z nezakonitimi orodji.
Ah dj no.Nekje je pa ze meja med bojem za lastne izdelke in cist navadno kmecko pozresnostjo.In glede na to, da se zakoni ponavadi ne pisejo na nacin "ta zmesan zakon velja samo za velika podjetja in direktno konkurenco" gre tlele bl za pozresnost.Grem stavit, da bojo ostala podjetja tiho, ker bi jim bil tak zakon cist vsec(med drugim tudi googlu in applu).
Oh kakšna neumnost. Ameriško podjetje ki je naredilo računalnik in prodalo brez kakeršnekoli programske opreme na tujem trgu. In na ta računalnik vržejo vse nelegalne aplikacije in OS. A lahko ZDA pričakuje da se bodo ameriška podjetja igrala policaja in to na tujem trgu, ki nimajo nobene pristojnosti????. Sej ameriško podjetje ni storilo napake pa bi ble oglobene. Groza
Že dolgo nisem slišal za tako neumnega predloga za zakon
Takih Talerjev je večina. Razlika je le v tem, da se ostali prej pozanimajo, od koga sprejemajo "donacije". Kam pa bi drugače šle vse milijarde, ki se porabijo za lobiranje? Za potne stroške lobistov?
EU, USA al pa Slovenski parlament je isto sranje. Pac imamo legalizirano podkupovanje (ki mu politicno korektno recemo lobiranje) in furamo ga 100/uro. Firme mecejo dnar v politike, te pa sprejemajo zakone po tekocem traku (skor tko kot v rusiji, sam da v EU jih res micken vec sedi na skupscinah).
V zgodovini se je ze ene parkrat zgodilo da je ena kapital sprejemal odlocitve ki za rajo niso bile ugodne, pa se vsaka taka zabava se je na koncu koncala s crevi na mizi. Al pa glavami v kosari
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
V Delu je objavljen intervju z enim slovenskim lobistom. Pravi, da njihova storitev stane od 150 do 350 eur na uro. Pravi tudi, da lobiste najemajo v glavnem multinacinalke. Sicer je rekel, da oni predlog najprej preučijo in če ne gre za javno dobro, od posla odstopijo. Glede tega mu ne verjamem čisto. Zanima me tudi, koliko zakonskih predlogov, ki so za javno dobro, imajo multinacinalke. Iz primera pričujoče novice je povsem razvidno, kakšni so ti predlogi in v čigavo dobro so sprejeti.
Zakonsko prepovedat lobiranje... zakaj ga sploh imamo? A ni tako da se poslanci odlocajo po svoji vesti, brez nekoga ki jim ves cas tisci evre pod nos?
Sej razumem vzgibe zakaj tega poslanci sami nocejo spremeniti (we all like money), ampak ene meje lepega obnasanja bi pa tud za njih lahko veljale.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Preprosto. Nekje v nekem podjetju policija naredi racijo in odkrijejo piratske windowse. Vsa podjetja iz teh zveznih drzav, ki imajo to podjetje v verigi dobaviteljev so najebala. Dost pametna poteza z microsoftove strani, ker na ta nacin pritisnejo na podjetja, da preverjajo lastne dobavitelje in jim tezijo, da microsoftu ni treba. Dost zoprna stvar za podjetja, ker si potem legalno prvezan na obnasanje poslovnega partnerja, nekaj kar je izven tvoje kontrole. Jeba.
Zarad Kitajcev. Ker jih sicer drgač ne morejo jebat, jih bodo pa tako!
En je ta, da npr. uvedemo preprosta pravila za preverjanje zakonov in amandmajev. Vsi zakoni morajo biti napisani v korist širši populaciji. Če nek zakon ali nek člen v zakonu ne ustreza temu pravilu se jih briše oz. ne sprejema. Konkretna pravila bi izhajala iz splošnega, ki pravi, da morajo zakoni koristiti širši populaciji kot celoti in morajo spoštovati človekove pravice.
Drugi je ta, da ukinemo plačilno sredstvo kot ga imamo zdaj. Namesto tega bi uvedli npr. že znan koncept časovne banke. Tako bi nekdo šel nekaj študirat, ker ga to delo zanima in ne zato, ker je dobra plačano. Opravljali bi dela, ki so potrebna (povpraševanje) in ne dela po katerih ni potreb, ampak je v njih veliko zaslužka.
Sredi spečih in nepazljivih je modrec buden in pazljiv -
po poti gre kot hiter konj, ki je prehitel šibko kljuse.
Realnost je povsem drugačna. Saj za evropske poslance imaš že sedaj na voljo podatke o tem, kako so pri določenih zadevah glasovali (ne vem, če ravno za vsako glasovanje). Trenutno mi pade na pamet le predlog zakona, po katerem bi označevali škodljive prehrambene izdelke. Mislim, da ni nobenega dvoma, da je bi bil tak zakon v širše javno dobro. Vendar v evropskem parlamentu ni bil izglasovan, saj naj bi prehrambena industrija kar globoko segla v žep za lobiranje. Proti temu zakonu so glasovali tudi skoraj vsi slovenski poslanci. Torej je iz tega čisto jasno, da ne delujejo v interesu javega dobra, ampak v interesu korporacij, ki si lahko privoščijo lobiranje. Mi imamo sicer možnost na naslednjih volitvah glasovati za druge poslance. Ali bomo res? Ali se (večina) res odločamo na podlagi njihovih dejanj ali le na podlagi njihove strankarske pripadnosti. Da o našem parlamentu niti ne govorim, saj imamo tak volilni sistem, da notri že dvajest let sedijo eni in isti, razen tistih nekaj, ki so se vmes upokojili ali pomrli.
Sodobni politični sistem je torej zasnovan tako, da imajo glavno besedo korporacije z dovolj sredstvi za lobiranje. Tako da mene sprejemanje zakonov, kot je tale iz novice, niti ne preseneča.
Manu: 1. Referendum o pokojninah bo. Kaj praviš, je v redu ali ne? Kako določiš, a je zakon primeren ali ne? 2. Opravljali bi dela, ki so potrebna. Lepo se sliši, če živiš v pravljici. Realno pa ni izvedljivo. Zakaj? ker v tem krasnem svetu ne boš dobil nikogar, ki bi delal, ampak bi vsi samo še študirali tisto, kar jih veseli. Če pa komu naložiš delo, ki mu ni všeč, pa kršiš svojo prvo "željo", da delamo samo v korist ljudi.
Zarad Kitajcev. Ker jih sicer drgač ne morejo jebat, jih bodo pa tako!
Me prav zanima, kako bo Microsoft dosegel, da bodo Kitajci zanj delali racije v svojih tovarnah in ogrožali krhki socialni mir. Tudi če jim (z izdatno finančno podlogo) to vendarle uspe, pa bodo zagotovo na računalnikih našli samo odprto-kodno programsko opremo (Kitajci podkupovanje obvladajo neprimerno bolje) Če pa jim po nekem čudežu vendarle uspe, pa me prav zanima, kako se bodo na podražitve vseh izdelkov odzvali prebivalci omenjenih držav — saj veste, kdo konec koncev zadnji plača.
Jaz nisem imel pravljice v glavi. Ti jo imaš, ker si koncept pač tako razlagaš po svoje.
Nisem imel v mislih, da bi vsi študirali večno in nihče ne bi delal, ampak sem imel v mislih, da bi se vsak izučil za poklic, ki bi ga z veseljem opravljal in posledično mu ne bi bilo delo težko opraviti.
Če hočeš nekaj imeti, potem moraš tudi nekaj dati. Danes pa večina razmišlja v smeri: veliko hočem imeti ampak nič dati. To pa ne gre, a ne? Trenutni sistem pa omogoča izigravanje le-tega, da mnogi legalno jemljejo več, kot pa dajejo.
Treba je spremenit mentaliteto in z njo sistem: kolikor daš toliko imaš. Zato je časovna banka primeren korak v to smer.
Upam, da sem dovolj dobro razložil koncept, ki temelji na realnosti in ni čisto nič pravljičen sam po sebi.
Sredi spečih in nepazljivih je modrec buden in pazljiv -
po poti gre kot hiter konj, ki je prehitel šibko kljuse.
Čisto nič nisi zaenkrat razložil. Večina želi biti profesionalen mešalec zraka. Kaj boš tem ljudem rekel? Da ne smejo študirati sociologije, ker jih ne rabimo. Potem jim boš seveda dal značko z imenom in jih poslal v bližnji McDonalds - ker tudi to mora nekdo delati? Upam, da nisi mislil, da bodo ljudje začeli razmišljati v smeri, da moramo kolektivno garati za skupen cilj? Ker potem si še bolj zblojen kot sem mislil.
Če ti potrebuješ mešanje zraka, boš mešalca zraka tudi naročil in bo to storitev pri tebi opravil. Če pa ga ne potrebuješ, potem se poklic mešalca zraka ne bo pojavil.
Dela se to, kar se potrebuje. Če potrebujemo zdravje, potem potrebujemo zdravstveno osebje in raziskovalce, ki prinašajo znanje o zdravju in kako ga ohranjati. Tako te bo npr. zdravil zdravnik, ki mu je v interes (in ga to področje zares zanima), da te ozdravi in ne zdravnik, ki mu je pomembnejši ugled, status in vzdrževanje visokega standarda, ki ga živi. Veliko raje se dam zdravit zdravniku, ki rad opravlja svoje delo (in ga zato opravlja kvalitetno), kot pa zdravniku, ki dela samo zato, ker mora delati, da dobi tisto plačo na koncu meseca, da si lahko plača vzdrževanje jahte.
Predpostavimo, da bi uvedli časovno banko. Ta ukrep bi spremenil družbo v temelju. Spremenile bi se tudi študijske smeri. Ljudje bi študirali tisto, kar je potrebno in ne tisto, kar prinaša veliko denarja ali ugled ali zagotovljeno plačo v državni upravi. Danes imamo npr. manjko tehničnih poklicev, kot je npr. vodoinštaler, keramičar itd... In zakaj se ljudje ne odločajo za te poklice? Ne zato, ker jih ne potrebujemo, ampak zato, ker v njih ni prihodnosti v današnjem sistemu (ne prinaša višji standard življenja, ker ni dobro plačan).
Da garamo za skupno dobro? Zakaj pa misliš, da družba sploh obstaja? Zato, ker nima skupnega cilja? Družba je skupni cilj individualnih posameznikov! Ne vem, kako ti to razmišljaš. Saj zato, ker imajo posamezni individuum skupen cilj z drugim individuumom, zato imamo družbo. Imamo skupne ceste, skupne bolnišnice, skupne izobraževalne ustanove, skupne tovarne itd...
Seveda, da delamo za skupni cilj. Če je okolje naklonjeno gre lažje tudi za posameznika. Individuum je za drugega individuuma njegovo okolje. Bolj ubrano okolje (kadar individuumi podpirajo drug drugega) podpira tvoja lastna stremljenja in prizadevanja.
Sredi spečih in nepazljivih je modrec buden in pazljiv -
po poti gre kot hiter konj, ki je prehitel šibko kljuse.
Še enkrat: boš ti osebno limal značke za čistilke, praznilce greznic, smetarje itd? Kdo pa bo to počel, na podlagi katerih artibutov? Ker si toliko ljudi želi tega dela najbrž ne. Torej, kako pa?
Verjetno tile bistroumni MS pravniki niso sposobni dati na mizo ene normalne C/B analize. Bi bilo fino, če jim njihova finančna služba naredi en izračun kako hiter bo njihov bankrot, če slučajno oni pridejo na tnalo. Da ne rečem kakšna milina je tole za industrijsko šijunažo. Eni tajnici podtakneš en spiratiziran program za obračun stroškov pa je problem konkurence rešen.
Če ne boš imel dovolj ur in nimaš nekega poklica, boš šel delat kar je na voljo. Pred enim letom je več deset tisoč Slovencev prostovoljno in brez plačila šlo pobirat odpadke po naši državi. V enem dnevu smo pobrali ogromno ton odpadkov, kar bi stalo ogromno denarja, če bi morali za to delo plačati smetarje, ki tega ne bi mogli narediti v enem dnevu.
Več je v volji, kot v denarju.
Poleg tega obstaja ogromno raznih idej in skozi tehnologijo lahko roboti opravljajo določena neželena in težka dela. Včasih so gospodinje prale perilo na roke. Danes imamo pralni stroj. Včasih so čistili z metlami. Danes imamo sesalce - tudi robotske, ki sami posesajo. Včasih so travo kosili s koso. Danes imamo kosilnice - tudi robotske. Včasih so pšenico želi s srpom. Danes imamo kombajne. Včasih so odpadne vode zlili na ulico, danes imamo kanalizacijo in biološke čistilne naprave itd.. itd...
Dvomiš v znanost in tehnologijo? No, jaz ne.
Časovna banka je le ena izmed idej. Ni nujno, da uporabimo to. Ampak je ideja ....
Sredi spečih in nepazljivih je modrec buden in pazljiv -
po poti gre kot hiter konj, ki je prehitel šibko kljuse.
Tako slabo si opisal, da tudi ideja ni. Bolj neka izmišljotina, ki si jo pogrunral na avtobusu.
Hudo velika razlika je med trendy akcijo, ki traja eno dopoldne in doživljensko obsodbo, da boš pobiral smeti, medtem ko bo nek Manu igral Boga in diktiral kdo naj kaj počne.