Slovenska državna uprava gre na odprto kodo

Čista zmaga:

If Google is proven wrong, pretty much that entire software stack -- and also many popular third-party closed-source components such as the Angry Birds game and the Adobe Flash Player -- would actually have to be published under the GPL. In some cases, such as Dalvik, that would be hard to do for technical and licensing reasons, but in any case, a fully GPL'd Android would completely run counter to Google's Android strategy. Everyone would be free to use, modify and redistribute all of the affected software.

http://fosspatents.blogspot.com/2011/03...

Blade, preberi si (dvakrat) vključno z komentarji http://www.danablankenhorn.com/2011/02/...

S hobijem ni nič narobe. Ljubiteljskega programja pa res ne bi rad uporabljal v profesinalane namene. "Ja, stari, dej si bom vzel mal cajta pa ti spišem. Ni panike, sej to delam za hobi."

Sicer že nekaj dni star komentar v tej živi debati, ki bi ga bilo potrebno še enkrat poudariti:

Poldi112 je 16. mar 2011 ob 23:15 izjavil:

JU pač ne prodaja naprav/software-a/rešitev in glede na to da ne distribuira GPL kode je le ta zanjo v vseh praktičnih pomenih besede prosta.

1. Ali to pomeni, da bo javna uprava vse, kar se tiče GPL kode, delala in-house? Ker če to naroči zunanjemu izvajalcu, potem ta prevedeno binarno kodo distribuira javni upravi...

2. "Javna uprava" kot pravna oseba ne obstaja. Kakšni sta matična in davčna številka javne uprave? Imamo pa cel kup ministrstev, uradov, agencij, uprav z različnimi pravnimi osebnostmi. Če torej eno ministrstvo preda prevedeno binarno datoteko drugemu ministrstvu, mora izvorno kodo narediti dostopno vsem...

3. Kako bi GPL koda delovala "znotraj" multinacionalke?

In ji, kot licenca zahteva, priloži tudi izvorno kodo, ki je tudi licencirana pod GPL. Težava? Ne.

Tudi če tista GPL koda uporablja določene zaprte komponente (recimo DOCX dekoderje), kar GPL eksplicitno prepoveduje?

Mavrik> Tudi če tista GPL koda uporablja določene zaprte komponente (recimo DOCX dekoderje), kar GPL eksplicitno prepoveduje?

Tudi. Bo pač priložil še izvorno kodo DOCX dekoderja (licencirano pod GPL). Problem izvajalca, ne uporabnika.

Malajlo> To mi je sploh všeč... In potem je koda programja, ki je na DURSu, javno dostopna. Dabest. Hočem odprto kodo v JU!!!

Tega ti nihče ne garantira. Koda mora po licenci biti dostopna le tistemu, ki mu je program distribuiran. GPL nič ne govori o kakršnikoli javnosti, govori samo o tistemu, ki distribuira in tistemu, ki je program prejel. Če DURS od direktorata za e-upravo prejme aplikacijo, ki se mora podrejati licenci GPL, to nikakor ne pomeni, da DURS za aplikacijo ne sme plačevati, ali pa da mora aplikacija biti na voljo komurkoli drugemu. Pomeni izključno to, da mora direktorat zagotoviti izvorno kodo DURSu, če jo ta zahteva (in popolnoma nič drugega).

Torej efektivno prepovemo in izključimo vse ponudnike zaprte kode iz javne uprave, obenem pa tudi onemogočimo uporabo vseh tehnologij, ki ne prilagajo kode z GPL-compatible licenco.

Ta predlog "svobode" uporabe programskih rešitev v naši javni upravi mi je vedno bolj všeč. Zaklep na en sam način distribucije in ponujanja kode pa še bolj. V bistvu me ne čudi da so vsi tile prehodi tako gladko pogrnili, ko pa dejansko se uvaja vendor lock-in na slabše produkte in se z njimi vedno prepove uporabo morebitnih boljših opcij ;)

Očitno le niste prav nič drugačni od Microsofta. Le za bolj zanič produkte lobirate.

Bistri007 je 21. mar 2011 ob 10:23 izjavil:

In kaj pravno ovira uslužbenca enega ministrstva oz. multinacionalke, da spusti v svet binarno kodo in da on ali nekdo drug potem zahteva izvorno kodo?

To da ni v njegovi lasti.

Mavrik> Se strinjamo?

Absolutno.

Če bo državna uprava prešla na odprto kodo (v študiji je govor o Firefox in OpenOffice), ne verjamem, da bo treba napisat ali preuredit nek velik pomemben del teh programov.
Tudi če se, izvorne kode ni treba izdati (izvajalec jo mora izdati JU, če jo JU zahteva).
Pa tudi če bi izvorno kodo izdala, ne vidim nekih apokaliptičnih posledic za JU. V primeru izida kode ne bo JU nič na slabšem. Tudi izvorna koda za Firefox je javna pa je vseeno prestal Pown2Own, zaprtokodna IE9 in Safari pa ne. To, da je koda odprta, ne pomeni, da je nujno boljša ali slabša od zaprte.

Bistri007> Kakor jaz razumem, je GPL "svobodna" koda, in ne sme biti ovir, da bi jo kdo lahko širil.

Širi jo lahko samo licenciranec (zaposleni pa to v tem primeru ni). To, da Microsoft podjetju licencira Windows za tisoč računalnikov ne pomeni, da ta licenca zaposlenim omogoča pod istimi pogoji Windows uporabljati tudi na domačih računalnikih, čeprav tudi oni kliknejo da se "strinjajo s pogoji" licence.

jype je 21. mar 2011 ob 09:20 izjavil:

Malajlo> in je pripravljena zaradi lastnih kapric zapraviti več časa

Glede na to, da nam je programiranje eden od hobijev - kaj točno je narobe z "zapravljanjem časa" za hobi?

Vodenje države.

Hobi.

To ni ravno isto.

Ales je 21. mar 2011 ob 06:58 izjavil:

Desktop ni edina žverca z OS-om, še zdaleč ne.

Je pa edina, kjer povprečen človek izbira med OS-i.
In izbere Windows. V 90% primerov.

Splošno znano dejstvo (plus/minus par procentov, da ne bo kdo dlakocepil).

Profiteering.

Should not be the same, but now is.

Hobi wins.

po izkušnjah tistih kateri so že šli skozi to kalvarlijo , temu ne bo ravno tako.

orej praviš, da ni res, da je Microsoft z ilegalnimi prijemi (zloraba win monopola) onemogočal Netscape? In poročilo je naredila evropska komisija. A to ti ni dovolj?

kdo je naredil to poročilo niti ne vemo , ni niti podpisano. glede win monopola , zakaj je potem pogorel netscape tudi na macu? ter se je tedaj , apple podal na pot v cannoso in prosil naj jim redmond naredi brkljalnik?

noraguta> zakaj je potem pogorel netscape tudi na macu?

Ti nisi prebral PDFja, ane? Ker je Microsoft (dokumentirano) Applu zagrozil z ukinitvijo Microsoft Office za OS X, če ne začnejo OS X prilagati IE.

sem bral pdf, ampak sem povedal , da je nič vreden , celo delal sem na obeh platformah v tistem času. in nek "kvazi" poročilo me ne prepriča, netscape enostavno ni bil stabilen brkljalnik , niti ni podpiral html4 tako kot se zagre. IE4 je opravljal delo bolje in bolj robustno. živel takrat in se dajal stem takrat. na koncu so popustili celo največji MS haterji na macu. ker je bil NS sinonim za NeStabilen.
neki pdfji , kjer nima avtor niti jajc , da se podpiše pod njega me pa ne impresionirajo.

Gnilost NN-ja je tu irelevantna. MS-ja je bilo očitno dovolj strah, da ga je počil po buči z ilegalnimi primemi. Če bi NN crknil po fer boju na trgu nihče ne bi imel nič proti.

In primerov takega delovanja imaš mnogo. Ne vem kako lahko pred tem zatiskaš oči? Ker posledica vsega tega je, da imaš tudi ti slabše in dražje rešitve, kot bi jih imel sicer.

Posledica tiste izkrivljene situacije na trgu brskalnikov je bil IE6, njegova kvaliteta in neprimerno visok in trdoživ tržni delež. Koliko let smo razvijalci in uporabniki trpeli zaradi tega, mi najbrž ni treba razlagat.

Izbira je vedno dobra stvar in upoštevanje standardov tudi.

Ales je 21. mar 2011 ob 18:21 izjavil:

Posledica tiste izkrivljene situacije na trgu brskalnikov je bil IE6, njegova kvaliteta in neprimerno visok in trdoživ tržni delež. Koliko let smo razvijalci in uporabniki trpeli zaradi tega, mi najbrž ni treba razlagat.

Izbira je vedno dobra stvar in upoštevanje standardov tudi.

posledica je bila , da so po IE6 opustili razvoj, vsi drugi so pa nucal 5 let , da so spackali skupaj kaj konkretnega.v desetih letih v standarden "html" niso bili sposobni niti uvedet enega font managementa.

XMLHttpReader je pa sploh najbolj standardna zadeva na svetu... kje točno že je ta standard ugledal luč dneva?

XMLHttpRequest? A ni to zraslo na Microsoftovem zelniku?

denial je 21. mar 2011 ob 18:45 izjavil:

XMLHttpReader je pa sploh najbolj standardna zadeva na svetu... kje točno že je ta standard ugledal luč dneva?

XMLHttpRequest? A ni to zraslo na Microsoftovem zelniku?

Da, res je. To je eden izmed ActiveX objektov, ki je ugledal luč dneva pri IE5. Torej prvi fail glede standardov je to, da je to ActiveX, drugi fail glede standardov je to, da ni bilo takrat nikjer kakšnega standarda na to temo.

Torej je samo poudarjanje kako pomembna je "standardizacija" tudi dvorezen meč. IE ni uspeval samo zato, ker ga je MS dal vsem na namizje. IE je uspeval tudi zato, ker je dejansko prinašal nove možnosti, ki jih konkurenca preprosto ni imela. Zloraba položaja je MS-ju pomagala, da je to dosegel v letu, namesto v recimo 5 letih in to, da se NS ni imel časa prilagoditiv kratkem času, ki ga je MS za svoj šah mat porabil.

Vprašanji, če se bi NS-ju sploh uspelo prilagoditi, tudi, če MS ne bi zlorabil položaja in koliko več bi od vsega skupaj imeli uproabniki, če bi imeli pošten boj že pred 10+ leti, namesto zadnjih nekaj let, pa bosta ostali na veke vek neodgovorjeni.

No, XMLHttpRequest je danes "standard". Kdo ga je izumil? Valjda nekdo, ki je standarde postavljal sam. Kako mu je to uspelo? Po preprosti logiki: dovolj stvari namečeš notri. Nekatere se bodo prijele. Če jih je veliko, se bo zagotovo prijela najmanj ena.

eh delat more. zdej pa , da bi se cel svet stam strinjal niti ni treba, ponavad. itak 3/4 stvari propade.

Komunikacijski standardi IMHO pridejo v dveh oblikah. Ena obilka prihaja iz pisalnih miz dobro preplačanih birokratov, ki se usklajujejo na konferencah na Baliju. Druga oblika prihaja izpod rok tistih, ki imajo težave in jih poskušajo po najboljših močeh, tudi s sodelovanjem, rešiti.

TP4 je eden izmed najbolj razširjenih in uporabnih komunikacijskih standardov, saj je bil usklajen na neskončno konferencah in je res pravi odgovor na vsa vprašanja komunikacij in edina pravilna izbira za prihodnost.

Na drugi strani pa je TCP nek obskuren in nepopolno dokumentiran predlog nekih hipijevskih navdušencev, ki govorijo o nekem povezovanju mrež, ter kot tak tudi obsojen na propad.

Svet je včasih tako zelo krivičen...

No, zdaj bi se pa še vsajali, da preveč pišem... pa ne berite, saj smo ja v svobodni družbi. ;)


@Icematxyz

V FOSS imaš enega na popularno distribucijo, ki se spreminja dokaj hitro in 1000 enostavnih načinov, kako tudi začetnik prilagodi GUI namiznega okolja svojim potrebam.

To je, žal, problem ne pa prednost, javnost potrebuje enotne vmesnike ne pa bazar tisočerih.

OK nekdo bo rekel ljudje ne želijo izbire! Vsi želijo 1 GUI in to je prednost. Zakaj potem dobiš "gratis" 3 preobleke zraven, če ljudje ne želijo izbire...

Preobleka je zgolj ena, privzeto je možna zgolj izbira barve obrobe oken (ter opravilne vrstice in menija start), tudi v XP-jih so se preobleke razlikovale predvsem po taisti barvi obrobe.

Funkcionalno je bilo vse povsem enako, razlike v barvah pa niso spreminjale nobenih razmerij, ne v velikosti, ne v položaju, zdi se mi, da so celo razmerja med barvami podobna.

...in zakaj potem ne ostane GUI namiznega okolja v Windows v vsaki različici enak?

Je precej podoben, izboljšave pa so pač nujne, zakaj neki pa bi kupovali nove verzije, če ne bi bile boljše.

To "domnevanje", da je pa GUI najboljši v Windows in najbolj inovativen in edini primeren za uporabo nasploh pa kaj naj rečeš na to? V kateri različici Windows pa in s katero preobleko?

To domnevo potrjuje trg, predvidoma naj bi bila zadnja verzija tudi najboljša kar se tiče GUIja, s tem se očigledno strinja tudi trg.

Sicer pa sem videl primerjave Ubuntu vs. Win98, ter mnenja, da so tudi tako stara Okna boljša, kvečjemu enaka tudi najnovejšemu Ubuntuju, se sicer ne strinjam povsem, pa vseeno.


@Hruske

Sam veš kako dolgo je bilo potrebno čakat, da je "več desktopov" prišlo na Windows in OS X.

Microsoftov lasten Power Toy za XPje je bil na voljo poleti 2002, če ne že prej, kakšna druga rešitev pa morda že v 90ih, je pa sicer ne poznam.
A se tista stalna lajna o nujnosti večih namizij ponovno pojavlja, jo bo potrebno ponovno ovreči?


#Denial

Ja no, saj Oknca imajo tudi celo serijo bugov, ki se vlečejo že skoraj dve desetletji. Sam večini Wintendo userjev to ni težko priznati.

Ej, jaz sem kakšen bug celo koristno uporabil, no potem so jih pa popravili...
Ah ta Microsoft. :)


@Jype

Ni tko kot pri Windows, kjer se očitno vsi strinjajo, da je edini cilj uporabnika na suho nategniti, da ne bo imel nobene druge izbire kot na široko odpreti denarnico, ali pa zapreti štacuno...

A dej, dej, Okna so zastonj, če upoštevaš uporabnost in koristi, ki jih imaš.
Če pa ne moreš plačati prav nič, je tu še vedno možnost piratstva, ki je MS pri navadnih uporabnikih ne preganja, no, so pa tečni z izklaplanjem namiznega ozadja.

Pa Steve Jobs, veš, ima zmerom prav, mhm.

Zato pa se večina resnih inovacij (povsod, v Microsoftu pa še posebej) dogaja na podrjočjih, kjer je konkurenca huda. Če KDE ne bi bil tako napredno namizje, bi Windows in OS X še vedno bila Windows 95 in OS 9.

Ah, ne, konkurenca je med Applom in MSom, razni tretjerazredni "konkurenti" niti ne vstopajo v to igro, sicer pa to seveda veš.


@BlueRunner

Programerji v zgodbo niso vključeni, trg je car in management trg pozna v nulo.

To je normalno in pravilno, zbudi se vendarle.

Sedaj pa reci, da ni razlika v tem kako se obnaša programer na FOSS projektu in kako se obnaša programer na spletnem forumu neke zaprtokodne aplikacije. Seveda je razlika. En se parviloma brani na vse možne načine (tudi s prelaganjem odgovornosti), drugi zastoka, da je to "management decision" in vsi sodelujoči pomenljivo prikimajo, da ga pač razumejo, da ne more pomagati. Imajo tudi sami težave s takšnimi "management decisions".

Da, FOSSisti so nevljudni in otročji, profesionalni programerji pa korektni in uslužni - jim pač prinašaš hrano na krožnik, če pa jim uspe prepričati vodstvo pa je seveda druga stvar, na vodstvo pritisneš v trgovini z nakupom ali odsotnostjo le tega.

...Vendar pa velikokrat efekta preprosto ni, ker jim je v Redmondu za tvojo konkretno težavo prav malo mar, ker zadeva morda samo X promilov vseh vzdrževalnih pogodb.

Nek MSov uslužbenec je na svojem blogu podal sledeče številke:
- razrešitev 1% hroščev, odpravi težave 50% uporabnikov,
- razrešitev 20% hroščev pa odpravi težave "zgolj" 80% uporabnikov

Nad 20% pa menda koristnost odpravljanja hroščev strmo pade, ker se pri podjetjih dejansko gre za učinkovitost, velja pri napakah selekcija: kako hude so in koliko uporabnikov jih občuti na svoji koži.
To ni slaba stran "zaprte" kode, pozitivna je, saj preprečuje, da bi se programerji (ki jih plačujemo uporabniki) ukvarjali z brezveznimi neumnostmi.


@Brane2
Ti to resno, strinjaš se s Stallmanom!?
Ja Ok, samo pazi da ne bodo ljudje njegovega kova kje v tvoji bližini, zaradi takih norcev imaš lahko resne težave.

Ne mi reči, da gre za nedolžno napako, če firma uporabi GPL programje in ga zapakira kot zaprto kodo ki jo potem proda.

Odvisno od tega, kakšne buče so jim prodajali FOSSisti, čisto možno je, da neka firma nasede bluzenju o prostosti.

Odprta koda ni nujno zastonj niti ne bi smel nihče pričakovati, da bo zastonj.

True, no torej, bomo počasi prišli do sklepa, da ni moč govoriti o njeni "prostosti".
Navadni uporabniki le to namreč razumejo zgolj skozi denarnico, podjetja pa sploh nimajo drugačnega modusa dojemanja.

Eh, po tej logiki nobena država ni prosta ker ne smem imeti orožja akdar se mi sprdne.

Saj ni, svobodna družba ne zgolj, da ne obstaja, ampak v principu ne more obstajati (zgolj tiranija je, pogojno, svobodna za tirana).
Res bi bilo potrebno jasneje definirati FOSS, kajti očitno je, da se nekaterim ali ne sanja o izrazih s katerimi operirajo ali pa nalašč operirajo z meglenim izrazoslovjem (to drugo se mi zdi mnogo bolj verjetno).

Koda je odprta za vsako razumno uporabo.

Tudi MSova koda je, pa?

Tudi ni "čedalje bolj zaprta". Tako je praktično od nekdaj. Kar se je spremenilo, je nadzor. Podpisovanje kode.

No, saj se lahko tudi strinjamo, res GNU GPL ni bila nikoli prosta koda, pa tudi nikoli ne bo.

Zdaj če definiraš kot odprto kot nekaj, kar nima meja, prav. Ampak potem je bolj malo stvari odprtih.

Prav res, pa saj se skoraj povsem strinjava.

Jaz tu odprtost pojmujem kot odprto za analizo, spremembo, distribucijo izvorne kode in uporabo - v mejah GPL-2.

Koda je odprta in neomejena, razen v kolikor ni; je tole nov mem? ;)


@MrStein

Večini je jasno, da se misli splošno sprejet in znan pomen te besedne zveze.

A ja? Večini (veš to je tistih 95% uporabnikov, ki so na MS Windows), je tole sprenevedanje, o tem kaj je (trenutni) pomen besedne zveze "odprta" koda, jasno?
Res? A kar jasno da jim je, a je Stallman vmes spremenil tudi pomen besede "jasno", ali morda pomen besede "večina"?

Sam se kot večina drugih v FOSSističnem novoreku namreč ne znajdem najbolje, povej MrStein, veš morda za kakšen slovar tipa FOSS-New-English -> Plain Old English?
(Tole naj bi bila sicer kao nekakšna šala, a glede na razpravo, bi se prej zdelo, da res potrebujemo slovar.)


@Brane2

Izraz [odprta koda] se je prijel. Če bi šel picajzlat, potem moraš predelat pol jezika.

Se mi zdi da je bolj Stallman s svojim kultom izumljal Novorek™, kot pa da bi se karkoli prijelo (razen v 1% uporabnikov, ki so dovolj blizu GNU/kultu, da zapadejo pod kulturni vpliv).


@Ales

Odprta koda ti je živ primer naravne selekcije v praksi.

Kakšne selekcije? Saj je ne prodajajo, briga jih!
Trg in borba na njem prinese selekcijo, dokler se Linux in OOo ne bosta prodajala v trgovinah, o njej ni moč govoriti.
Aja, saj res, Linux je v trgovinah že propadel... se pa človek vpraša, zakaj neki ga še niso pokopali.

In cikel se ponavlja oz. deluje vzporedno, kadar tako počne več naprednih uporabnikov. pri tem imaš potem še vso veselje vodenja skupine razvijalcev.

Veselje? A ti to resno, pa to je dokaj zahtevno delo, celo če delajo zate; če pa so neodvisni in ti lahko serjejo po glavi pa neznosno in izjemno težavno.

Drugače pa res opažam, da veliko priložnostnih zagovornikov zaprte kode najprej potrebuje definicijo odprte kode in pregled možnih licenc. Čisto v smislu spodbujanja bolj učinkovite razprave.

Ane, samo potem so komunistične zablode, ter dejanska odsotnost odprtosti ter skupnostnega so-ustvarjanja "odprte kode" takoj očitne. Je bolj težko koga navdušiti, če takoj poveš kakšna je stvar.


@Jype

Država ni navaden uporabnik. V JU za računalnike _morajo_ skrbeti zaupanja vredni ljudje, ki _morajo_ imeti možnost kolektivno poskrbeti za znosno stanje. Z zaprtokodnimi rešitvami te možnosti ni.

Tvoja ocena, mnogi menijo da ravno FOSS ni dovolj visoke kakovosti za JU.

Linux ima največji tržni delež med vsemi operacijskimi sistemi na svetu. Zgleda to po tvoje pomeni, da je tudi najboljši (ker po moje sicer ne, ampak če za trenutek predpostavimo, da to drži, potem mora biti).

Aha najnovejši novorek: MS Windows Je Linux Kadar Želimo™, no potem pa tudi trenutno ni problema, saj JU že uporablja Microsoftova Okna, torej gremo lahko mirno dalje, še onim nepoznavalcem, ki bi radi nekaj menjali povej, da so Okna že tako ali tako FOSS pa je stvar zaključena.

Vsiljevati? Kdo pa komu vsiljuje GPL? Če sem sam napisal program, potem menda ja lahko sam določam pogoje, pod katerimi ga drugi smejo uporabljati?

Seveda, toda ko si pogoje postavil, ta program ni več prost.
Moteče so laži o "Prostosti™" v navezi s stalno ponavljajočimi se trditvami o nujnosti uporabe "Prostega™" programja, ki naj bi ga predstavljal predvsem (ali celo zgolj) FOSS.


@Poldi112

Izdelek NI zastonj. Ne moreš ga downloadati brez accounta pri RedHat-u, prak tako ne dobiš popravkov. Po kateri logiki je izdelek zastonj, če moraš plačati za to da ga lahko downloadaš?

Poglej si postavke v GNU GPL, od vsakogar, ki ima RHEL, ga lahko legalno pridobim, tudi če mi ga Red Hat ne želi dati.

Zakaj potem ne daš linka na njegovo stran, ker ti si linkal neko sranje od dig-a iz kjer se ne more sklepati ničesar (ok, ti lahko).

Ker ne želim dajati linkov na abotno sranje od strani, ki ga je na splet posral Sveti iGNUcijus, pa tudi če dam link še vedno ne boš želel slišati.

Btw, a bi najstnike ki ne čakajo do 18 leta strpal v zapor?

Ne dojameš poante zakonodaje (pa tudi splošnega odnosa), ki ureja ukrepe zoper pedofilijo; v imenu zaščite tistih, ki se zgolj stežka ubranijo, je le ta izjemno stroga, relativizmov tipa "pa saj ga/jo ljubi" in "v tem primeru pa res ni bilo škode" se ne dopušča!

Če pa je kakšen odnos strogo tehnično protizakonit, je pa vzajemno zaželjen potem pa ne skupnost, ne organi oblasti (ki se tako ali tako aktivirajo zgolj ob prijavi, nakar so potrebna vsakovrstna dokazovanja) ne bodo izvedeli nič in tudi posledic ne bo.

Relativiziranje škode, ki jo povzroča pedofilija prav nič ne koristi starejšim najstnikom, zgolj pedofilom.

Jasno da motijo tiste, ki bi jo prodajali. Še posebej gre v nos tistim, ki nič ne bi vlagali, ampak samo izkoriščali. Ampak kot rečeno, duh licence je v svobodi uporabnika, za firme mu je malo mar. A je to tako težko razumeti?

Svoboda uporabnikov je v dostopnosti kakovostne programske opreme, le ta pa je funkcija plačila programerjev, kar pa je zopet funkcija možnosti prodaje p.o. - le to FOSS zgolj in samo oteži oziroma onemogoči (odvisno od modela trženja), temu primerno FOSS zmanjšuje realno prostost uporabnikov. "A je to tako težko razumeti?"

Mislim ne moreš verjeti.

Vsaj "pod črto" se v celoti strinjava, juhej.
Tisti tako enostavni primer [...kot je RedHat-ov...] seveda lahko razložiš (kar tu, na forumu); z vsemi podrobnostmi, ter čim bolj poljudno razlago, za delo se ti jaz in prepričan sem mnogi drugi že vnaprej iskreno zahvaljujemo.

@Icematxyz
WTF je GNUtelephorny? Kakšna nova korporacija? Franšiza IBM-a mogoče?

@noraguta
Ah, že vidim. The new fair player. Good luck.