» »

Vrhovno sodišče ZDA bo odločalo o pravici do zasebnosti na delovnem mestu

Vrhovno sodišče ZDA bo odločalo o pravici do zasebnosti na delovnem mestu

Slo-Tech - Kot poročajo na blogu Vrhovnega sodišča ZDA, bo Vrhovno sodišče prvič v svoji zgodovini presojalo o zasebnosti na delovnem mestu.

Gre za primer City of Ontario v. Quon, sprožil pa ga je pripadnik posebnih policijskih sil (tim. SWAT team) Jeff Quon, skupaj s še tremi policisti. Vprašanji, ki ju tožniki naslavljajo na Vrhovno sodišče sta, ali pripadnik posebne enote policije upravičeno pričakuje zasebnost na tekstovnih sporočilih, ki jih pošilja preko službenega pagerja ter ali enako velja tudi za posameznike, ki pripadnikom posebne enote policije na službene pagerje pošiljajo svoja sporočila.

Policijska enota, kjer so zaposleni tožniki je sicer imela sprejeto formalno politiko, da službenih komunikacijskih sredstev ni dovoljeno uporabljati za neslužbene namene, vendar je vodstvo oddelka neformalno in v omejenem obsegu dovolilo uporabo pagerjev za neslužbene namene. Sprejeta je bila namreč (neformalna) politika, da je pagerje mogoče uporabljati do določene mere (do 25.000 znakov mesečno), stroške, ki bi presegli to mejo, pa zaposleni mora poravnati sam.

Če je zaposleni trdil, da so bila vsa sporočila službene narave in da presežka ne bo poravnal, je veljalo, da je delodajalec sporočila lahko pregledal in ugotovil ali so sporočila res službene narave ali ne. Če pa je zaposleni razliko poravnal, pa se je pregledovanju izognil. Quon je bil v letih 2001 in 2002 nekajkrat pozvan k plačilu razlike in razliko je vedno poravnal.

Policist, ki je bil zadolžen za zbiranje teh presežnih plačil od zaposlenih, pa se je temu delu upiral in na nekem sestanku celo izjavil, da je "utrujen od tega, da mora zbirati račune od ljudi, ki presegajo dovoljeno uporabo tekstovnih sporočil na svojih službenih pagerjih".

Avgusta 2002 sta Quon in še en policist ponovno presegla mejo 25.000 znakov, zato je vodstvo policije odredilo pridobitev prepisa sporočil z namenom ugotoviti ali so sporočila službene narave ali ne (niso pa ga pozvali k plačilu presežka). Ker mestni uradniki iz Ontaria do sporočil niso imeli dostopa, so zanje zaprosili podjetje Arch Wireless.

Pregled sporočil je pokazal, da je Quon avgusta 2002 presegel mesečni limit za 15.158 znakov, mnogo njegovih sporočil je dejansko bilo zasebne narave, pogosto pa so bila sporočila zelo seksualno eksplicitna.

Maja 2003 so zato omenjeni policisti na okrožno sodišče v Kaliforniji vložili tožbo zaradi kršitve pravice do zasebnosti, ki pa je pritožbo zavrnilo. Sledila je pritožba na prizivno sodišče, ki je 18. junija 2009 presodilo, da je v tem primeru šlo za kršitev pravice do zasebnosti v zvezni in kalifornijski ustavi.

Zadeva je sedaj na Vrhovnem sodišču ZDA, ki bo o primeru predvidoma odločilo v roku pol leta. Pri določitvi pa bo imelo precej pomemben vpliv tudi dejstvo, da v tem primeru ne gre za zasebnega delodajalca, pač pa je delodajalec država.

Dodati velja, da glede vprašanja zasebnosti na delovnem mestu v Evropi veljajo precej drugačna pravila kot v ZDA, prav tako pa po razsodbi Upravnega sodišča RS velja, da se varstvo zasebnosti, zagotovljeno v 37. členu Ustave RS, nanaša tudi na službene telefone, pridobitev in uporaba izpiskov telefonskih klicev službenega telefona pa predstavlja kršitev.

44 komentarjev

T-h-o-r ::

pravica do zasebnosti na službenem telefonu je bull

imej službenega za službo in svojega za sebe
Why have a civilization anymore
if we no longer are interested in being civilized?

poweroff ::

Ti si bull. Me pa veseli, da je veliko delodajalcev, ki razmišljajo podobno kot ti - je več dela zame potem.

>:D
sudo poweroff

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: poweroff ()

Markoff ::

Strinjam se z obema in hkrati z nobenim. E, sad. :\
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021

c0dehunter ::

Tukaj je gluparija deljena. Namreč uslužbenec zahteva pravico do zasebnosti pri uporabi službenega telefona za zasebne namene.. :)) Lahko bi bil srečen, da lahko na račun države pošilja SMSe.

Na drugi strani pa delodajalec ni obvestil uslužbenca o prekoračenemu limitu in zahteval plačilo presežka, kot je bilo (neformalno) dogovorjeno. Razen, če je zaposlen trdil, da so bila vsa sporočila službene narave.

Primera ne poznam, zato tu gorovim izključno na podlagi tega, kar je Matthai napisal v novici.
I do not agree with what you have to say,
but I'll defend to the death your right to say it.

Azrael ::

Se strinjam z uporabnikom T-h-o-r. Na način: moj telefon delodajalca nima kaj brigati, be dobi niti številke.

Če hoče, da bom klical v imenu njegove firme, ni blema, ampak daj firma telefon.
Nekoč je bil Slo-tech.

ABX ::

Nosit dva telefona ni vedno priročno, sploh če so kaki smartphone cigli.

Rešitev je dual-sim mobilc, a kaj ko to ni zanimivo za operaterje.
Vaša inštalacija je uspešno spodletela!

823483 ::

Vsak človek ima določene pravice. Med drugim tudi pravico do zasebnosti, ki je ustrezno varovana z zakoni.
Služben telefon je bil dan v uporabo izrecno tej osebi in nikjer ni dobil opozorila, da se bo njegove komunikacije nadziralo brez njegove vednosti. Telefon sicer je od firme, kar pa se preko njega pretaka pa ni njena last in mora ostati zasebno. Tudi če firma za to pretakanje plačuje.

Firma(oz. v tem primeru policija) od ponudnika telefonije nikakor ne bi smela dobiti izpiska sporočil. V kakšnem svetu bi živeli, če bi lahko vsak, kar iz radovednosti, tako globoko posegal v zasebnost...

Azrael ::

@ABX

Nič ni bilo treba nositi 2 telefona naokoli, sem itak postal PNG v tisti firmi. Šlo pa je za tole stvar.
Nekoč je bil Slo-tech.

Plamenjak ::

Najbrž bo razsodba Vrhovnega sodišča v škodo tožniku. V ZDA je pravica do informacijske zasebnosti na delovnem mestu slabo urejena. Sodišča so, kolikor vem, v takšnih primerih praviloma razsojala v korist delodajalcu. Res je sicer, da je tukaj delodajalec država, do te pa so Američani mnogo bolj kritični kakor do zasebnih družb.

Ampak problem utegne biti to:
Policijska enota, kjer so zaposleni tožniki je sicer imela sprejeto formalno politiko, da službenih komunikacijskih sredstev ni dovoljeno uporabljati za neslužbene namene, vendar je vodstvo oddelka neformalno in v omejenem obsegu dovolilo uporabo pagerjev za neslužbene namene.


Formalna politika je bila, da službenih komunikacijskih sredstev ni dovoljeno uporabljati! Neformalne dogovore bo najbrž težje dokazati, sploh pa so za sodišče manj pomembni. Bomo videli.

Mr.B ::

nejc@ :: poglej moj podpis.
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold

Macketina ::

Jaz pa upam na najboljse. Vcasih me tisti senilni starcki prov pozitivno presenetijo...

Je pa tukaj v vsakem primeru delodajalec vsaj na eni stopnji zajebal - najprej je bilo dovoljeno in dogovorjeno, potem pa kar naekrat ne vec in so sli pregledovat...

Ima pa vsak pravico do zasebnost. Tudi na moje stroske (govorim kot delodajalec).

andrejz ::

HA HA HA . Spoštovani g.Kovačič z zadnjim odstavkom se prav ne morem strinjat. Osebno sem bil v zelo podobni situaciji in me je sistem zelo razočaral ... s pooblaščenko na čelu. Eno je teorija praksa je pa čisto nekaj drugega.

LP

__luka__ ::

hmm, jaz se pa tu ne strinjam z večino. Res je da delodajalec nima pravice pregledovati klicev, SMSjev itd., vendar ti kot uporabnik službenega telefona tega nebi smel uporabljati v zasebne namene. Zato imaš svoj telefon. Problema s pregledovanjem pa nebi bilo če ljudje službenega telefona nebi izkoriščali za zasebne klice. Torej so v prvi vrsti za to krivi zaposleni. Saj ni problem če mora delodajalec zaposlenemu plačat na mesec par ur pogovora in 50 SMSjev, ampak če nekateri pretiravajo se dogajajo tudi zgoraj omenjene stvari.
Mi pa ni jasno kako lahko zahtevate da vam delodajalec plačuje zasebne klice, vi pa niste pripravljeni plačevati službenih klicov. Dobivam občutek, da bi nekateri radi da vam delodajalec še položnice plačuje.
the truth is out there

Bistri007 ::

Naš Mobitel ima storitev Ločeni račun, za ločevanje med poslovno in zasebno porabo:
http://www.mobitel.si/storitve/loceni-r...
Največja napaka desetletja je bila narejena 4. novembra 2008
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...

Phoebus ::

Mah, to je škatljivo področje. Ni ne črno ne belo, ne glede na zapisano.
Primer: službeni računalnik ki je sicer "sharan" med ljudmi.Bi ti prišlo na kraj pameti dati gor svoje "zasebne" fotke?
Even more, matthai, sigurno nimaš na nobeni službeni napravi kakih fotk svojih otrok (pustimo wallpaper če imaš takega)..

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Phoebus ()

ABX ::

Osebno nisem nikoli mešal službo in privat. Edina izjema je GSM ker se mi ne da vlačit 2 telefonov po žepu.

Dokumente na službenem računalniku pa imam ločene, sicer pomaga to da imam SSH server in dober upload doma.

P.S: Če bi se dalo bi se takoj odpovedal službenem telefonu. :)
Vaša inštalacija je uspešno spodletela!

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: ABX ()

BlueRunner ::

V ZDA je pravica do informacijske zasebnosti na delovnem mestu slabo urejena.

Slabo urejena pomeni neurejena. To pa ni enako kot urejena v korist delodajalca, kar je primer v ZDA.

Spoštovani g.Kovačič z zadnjim odstavkom se prav ne morem strinjat. Osebno sem bil v zelo podobni situaciji in me je sistem zelo razočaral ... s pooblaščenko na čelu. Eno je teorija praksa je pa čisto nekaj drugega.

Bi bil pripravljen o temu napisati kaj več? Kaj se je zgodilo? Verjetno lahko poveš greh, grešnika pa ne... oziroma ga pustiš v nedoločnikih.

Plamenjak ::

Slabo urejena pomeni neurejena. To pa ni enako kot urejena v korist delodajalca, kar je primer v ZDA

BlueRunner, strinjam se, da so v primerih pričakovanja informacijske zasebnosti na delovnem mestu v ZDA sodišča največkrat razsodila v prid delodajalcem. Ampak prav tako je razlika ali gre pri tem za neko zasebno podjetje ali za državno institucijo. Javni sektor (za razliko od zasebnega, kjer je zaposleni res prepuščen na milost in nemilost delodajalcu) regulirata tudi zakon o svobodi informacij (FOIA) in zakon o zasebnosti. Drugače je pa v ZDA zasebnost "slabo urejena" s sektorskimi zakoni za posamezna področja in samoregulacijo, ki pa je metanje peska v oči.

Sicer pa je zakonodaja vedno pisana v korist nekoga (in škodo drugega). Ampak če zakonodaja ni konsistentna in veljajo na enem področju takšna, na drugem druga pravila, sodišča pa sama ne vedo dobro, kaj uporabiti, potem je izraz "slabo urejena" zakonodaja najbrž na mestu.

mHook ::

Glede ločenega računa pri mobitelu - to je polovična rešitev (ločeno se plačuje poraba nad limitom in plačljive storitve, npr. Moneta). Še vedno ne moreš dobiti izpiska klicev - ima ga namreč plačnik osnovnega računa, ki ti ga lahko posreduje po dobri volji.

Je pa mobilni telefon samo en izmed točk, kjer se (čedalje bolj) meša zasebno in službeno. Kaj pa internet, e-pošta, službeno vozilo za osebne namend (če imaš to "srečo"), sledenje, elektrnsko odpiranje vrat, avtomati, kamere,...

Bistri007 ::

mHook, saj ravno enostavnost plačevanja porabe nad limitom je ena izmed glavnih točk primera City of Ontario v. Quon.

Glede razčlenjenega računa:
Porabo lahko preverjate tudi na spletnem Monitorju - naročnik in uporabnik se prijavita vsak s svojim certifikatom in vidita vsak svoje podatke (račune, porabo, nastavitve, zgodovino). Naročnik in uporabnik lahko naročita vsak svoj Razčlenjeni račun, tako da naročnik nima vpogleda v storitve, ki jih uporablja in plačuje uporabnik.


Model ločevanja in limit za naslednji mesec se da tudi enostavno menjati preko interneta (Monitor).
Največja napaka desetletja je bila narejena 4. novembra 2008
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...

ABX ::

Glede ločenega računa pri mobitelu - to je polovična rešitev (ločeno se plačuje poraba nad limitom in plačljive storitve, npr. Moneta). Še vedno ne moreš dobiti izpiska klicev - ima ga namreč plačnik osnovnega računa, ki ti ga lahko posreduje po dobri volji.

Je pa mobilni telefon samo en izmed točk, kjer se (čedalje bolj) meša zasebno in službeno. Kaj pa internet, e-pošta, službeno vozilo za osebne namend (če imaš to "srečo"), sledenje, elektrnsko odpiranje vrat, avtomati, kamere,...


e-pošto rešiš z https
Internet na splošno pa z SSH povezavo na svojo linijo.
Enostavno? Ne. Izvedljivo? Da.
Tudi telefon bi se dalo rešit, a kaj ko zanesljivo GRSP/UMTS povezavo za VOIP lahko samo sanjamo.

Sicer je vse skupaj boljše pravno rešit, tehnologijo pa je dobro poznat za se sam zavarovat.
Vaša inštalacija je uspešno spodletela!

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: ABX ()

Looooooka ::

Sluzben telefon je za sluzbene klice. Period. Konc debate.
Ce not niso cifre strank... To pac ni sluzben klic.
Ce mas s firmo dogovor, da ti placuje telefon do enga zneska(ne sluzbenga ampak pac tvoj gsm racun)... Potem je na tebi, da placas razliko. Pa ce je to 1 cent al pa 1000 eur. In delodajalec nima nobene pravice zahtevat kakrsen kol vpogled(mislm, da se to na ta primer nanasa). Ce je rekel da placa 100 eur na mesec in mu zdej ta znesek ni vsec... Naj ga pac zmanjsa al pa da mir.
Ce zlorablas sluzben telefon za lastne klice... Si pa pac navadna pijavka in krsis dogovor. In jebes tvojo privatnost. Sekundo, ko si sprejel sluzbeno cifro si sam kriv za posledice. Mej 2 telefona al pa telefon z dvema karticama. Nobenga razloga nimas, da se pritozujes ce zelijo vpogled v tvoje klice in sporocila. Na konc koncev naj bi bli vsi klici v povezavi s sluzbo.

Zgodovina sprememb…

  • polepsal: Mavrik ()

DavidJ ::

Nekateri ne razumete bistva problema. Ta ni v tem, da je policist prekoračil omejitev z zasebno uporabo. Problem je v tem, da mu niso dali možnosti, da naj prekomerno porabo bodisi plača bodisi _razkrije_ vsebino sporočil in tako _dokaže_, da je porabo prekoračil po službeni dolžnosti. Če je ne razkrije, se implicira, da jo je prekoračil zaradi zasebne porabe.

Tega, da mu dajo možnost odločitve razkriti ali poravnati, sicer formalno niso bili dolžni storiti. Je bila pa praksa takšna. Če bo sodišče ugotovilo, da je praksa zadnjih nekaj let dovolj trdna podlaga, da bi to formalnost obšla, bo policist zmagal. Sicer ne. Vsaj po mojem mnenju. ;)
"Do, or do not. There is no 'try'. "
- Yoda ('The Empire Strikes Back')

andrejz ::

Spoštovani g.Kovačič z zadnjim odstavkom se prav ne morem strinjat. Osebno sem bil v zelo podobni situaciji in me je sistem zelo razočaral ... s pooblaščenko na čelu. Eno je teorija praksa je pa čisto nekaj drugega.

Bi bil pripravljen o temu napisati kaj več? Kaj se je zgodilo? Verjetno lahko poveš greh, grešnika pa ne... oziroma ga pustiš v nedoločnikih.

===============================================
Zelo na kratko in brez podrobnosti tudi zato ker se je to dogajalo leta 2005/06 ... ne glede na to tudi takrat je obstajal 37.čl Ustave :

Delodajalec (državni organ) je dobil malce večji račun za stacionarni telefon. Odločili so se, da bomo morali zaposleni plačati razliko od povprečja prejšnjih mesecev. Že to je (po mojem mnenju) sporno, saj niso obstajala ne formalna ne neformalna pravila koliko telefona lahko sploh posameznik porabi v zasebne namene. Brez vednosti in soglasja zaposlenih so na podlagi Telekomovega izpiska vsakemu posameznemu zaposlenemu določili znesek, ki ga mora plačati ... na podlagi časa klica in prisotnosti na delovnem mestu. Ker pravil o dovoljeni zasebni uporabi ni bilo so v tem konkretnem primeru tudi določili, da od zneska, ki ga mora posameznik plačati odbijejo 2.000 SIT ...ne vem na kakšni podlagi. Do tukaj sem se z vsem strinjal in sem znesek tudi poravnal. Ni se mi pa zdelo prav, da so seznam z imeni, priimki in zneski za plačat lepo obesili na oglasno desko, da je bila vsem lepo na očeh ... tudi strankam.
Seveda sem pritožbo poslal pooblaščenki. Zgodba se je končala tako, da se je delodajalec izgovoril, da so seznam objavili ker je nekoga (če se prav spomnim je bil to eden iz seznama) zanimalo koliko smo porabili. Pooblaščenka se je požvižgala na pravico do zasebnosti in odločila, da v tem primeru ni šlo za kršitev ampak za podajanje informacije javnega značaja o porabi proračunskih sredstev.
Nauk, ki sem se ga naučil je, da je informacija o porabi proračunskih sredstev pomembnejša od moje zasebnosti (tudi če je zapisana v ustavi).
Če vas torej karkoli zanima o porabi proračunskih sredstvih (tudi koliko WC papirja porabi točno določen državni uslužbenec) kar pošljite zahtevek na katerega vam bojo odgovorili, saj ima to prednost pred zasebnostjo državnega uslužbenca.

Pravno pa se mi zdi zelo sporno to, da v Sloveniji en organ odloča o dostopu do informacij javnega značaja in hkrati o varovanju osebnih podatkov. Na to pa bi rad slišal mnenje g. Kovačiča.

LP

Zgodovina sprememb…

Mr.B ::

ABX :
e-pošto rešiš z https
MS TMG lahko skeneri vsebino HTTPS prometa. Je sicer drobni tisk s tem povezan, in ne samo na temo, da je lahko pravno sporno.
Internet na splošno pa z SSH povezavo na svojo linijo.
, Preveriti moram, kaj se da s SSH prometom narediti, toda splošno je to stvar varnostne politike podjetja. Seveda lahko blokiraš oziroma dovoljiš samo na določene zadeve...

V glavnem, služben telefon je služben, če ga imaš za privatno uporabo, je to tvoj problem. Podtejtje, ti da lahko nogo, in reče, da si kršil pogodbo, glede uporabe mobitela, in si ga uporabil za privatne namene. Potem moraš pa ti dokazovati, da ot tistih 150EUR, je res 5EUR privatnih pogovorov...
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold

poweroff ::

HA HA HA . Spoštovani g.Kovačič z zadnjim odstavkom se prav ne morem strinjat. Osebno sem bil v zelo podobni situaciji in me je sistem zelo razočaral ... s pooblaščenko na čelu. Eno je teorija praksa je pa čisto nekaj drugega.

Hja, lahko mi zaupaš podrobnosti primera in skušam ugotoviti kje je problem. Stvar je namreč v tem, da si okrog pravice do zasebnosti dosti ljudi precej stvari predstavlja po svoje.

hmm, jaz se pa tu ne strinjam z večino. Res je da delodajalec nima pravice pregledovati klicev, SMSjev itd., vendar ti kot uporabnik službenega telefona tega nebi smel uporabljati v zasebne namene.

Gre za to, da ima vsakdo pravico tudi do neslužbenih zadev v službi.

Primer 1: pridem v službo in pozdravim sodelavca ter ga vprašam če so otroci zdravi.
Opala! To je neslužbena zadeva - že tratim služben čas za privatne zadeve.

Primer 2: Hčerka si v šoli zlomi roko in iz šole me kličejo v službo. Jaz potem iz službenega telefona pokličem ženo, na službenem računalniku poiščem telefonsko od bolnice in iz službenega računalnika pokličem v bolnico.
Opala! Spet uporaba službenega telefona, službenega časa in službenega računalnika za privat namene!


Verjetno nihče tukaj ni tako nor, da bi rekel, da je v zgoraj naštetih primerih uporaba službenih sredstev neupravičene, in da bi bilo treba takega zaposlenega, ki sicer čisto v redu dela, vreči iz službe.

Kaj hočem povedati? Treba je gledati sorazmerno. Popolna prepoved uporabe službenih sredstev za neslužbene namene ni OK, prav tako seveda popolno izkoriščanje službenega časa za neslužbene namene ni OK. Meja je nekje vmes.

Even more, matthai, sigurno nimaš na nobeni službeni napravi kakih fotk svojih otrok (pustimo wallpaper če imaš takega)..

Ne. Imam pa - zanimivo, ne - na svojem privat računalniku cel kup službenih stvari, ker pogosto za delodajalca delam doma, v privat času na privat računalniku.

Sicer si pa za primer ureditve komunikacijske zasebnosti v ZDA poglejte case Bradford C. Councilman. Odločitve obeh stopenj in obrazložitev.
sudo poweroff

poweroff ::

Aha, zdaj vidim, da si napisal za kaj je šlo pri zadevi.

Delodajalec (državni organ) je dobil malce večji račun za stacionarni telefon. ... Ni se mi pa zdelo prav, da so seznam z imeni, priimki in zneski za plačat lepo obesili na oglasno desko, da je bila vsem lepo na očeh ... tudi strankam.
Seveda sem pritožbo poslal pooblaščenki. Zgodba se je končala tako, da se je delodajalec izgovoril, da so seznam objavili ker je nekoga (če se prav spomnim je bil to eden iz seznama) zanimalo koliko smo porabili. Pooblaščenka se je požvižgala na pravico do zasebnosti in odločila, da v tem primeru ni šlo za kršitev ampak za podajanje informacije javnega značaja o porabi proračunskih sredstev.
Nauk, ki sem se ga naučil je, da je informacija o porabi proračunskih sredstev pomembnejša od moje zasebnosti (tudi če je zapisana v ustavi).

Najprej me zanima ali ste imeli v zvezi stem kakšen pravilnik - sklepam, da ne. Sicer pa mislim, da je Pooblaščenka v tem primeru storila napako, razen, če si javni funkcionar. Pa še tam je vprašanje, če je takšno izobešanje seznamov upravičeno. Načeloma velja, da so plače javnih funkcionarjev javne, ne velja pa to za navadne uslužbence.

Tukaj jaz vidim predvsem naslednje probleme: ali je bila zbirka osebnih podatkov vzpostavljena zakonito ali ne? Glede na tvoj opis bi rekel da ne. Je bila prijavljena v register? Če je bil namen izobešanja seznanitev, bi lahko seznanili samo tistega, ki je to zahteval, ne bi bilo pa potrebno seznam javno razobesiti. Tukaj gre za očitno nesorazmernost. Prav tako je bila zbirka vzpostavljena z namenom plačila presežnih računov, z javnim izobešanjem pa je šlo za uporabo zbirke za drug namen, kot je bila vzpostavljena, kar je po mojem mnenju spet kršitev. poleg tega z javnim razobešanjem ne moreš kontrolirati dostopov do zbirke, itd.

Mislim, da bi v tvojem primeru lahko seznanili vsakega posameznika z njegovim zneskom in eventuelno z zneski (brez imen!) drugih, to je pa tudi vse. Lahko bi celo objavili seznam brez imen na oglasni deski - več od tega pa ne.

Sicer pa se spomnim enega podobnega primera. Kontaktiral me je kolega, katerega žena ima odvetniško pisarno in pogovarjali smo se, da bi pritožnika v podobni zadevi zastopali. S kolegom sva bila pripravljena brezplačno pripraviti pritožbo na Upravno sodišče, njegova žena (odvetnica), bi zadevo brezplačno vložila na sodišče, sodne takse pa bi krila midva. Zaposleni v tem primeru ne bi imel nobenih stroškov, moral bi le podpisati soglasje oz. pooblastilo o zastopanju. Šlo se nama je namreč za primer.

Žal se zaposleni kasneje ni odločil za tožbo (menda zaradi strahu pred pritiski v službi) in iz vsega skupaj ni bilo nič. Si bil to morda ti?

Pravno pa se mi zdi zelo sporno to, da v Sloveniji en organ odloča o dostopu do informacij javnega značaja in hkrati o varovanju osebnih podatkov. Na to pa bi rad slišal mnenje g. Kovačiča.

Da, to je sporno in na to sem jaz opozarjal že takrat, ko so organ združili. Tudi sicer imajo znotraj Informacijskega pooblaščenca včasih precej (diametralno) različna mnenja (tipičen primer: 25. člen Zakona o policiji), kar gotovo ni dobro.

Zato pa je pomembno, da se posamezniki v primeru, da se z odločitvijo ne strinjajo, nanjo pritožijo. Končne standarde namreč postavi sodišče.
sudo poweroff

Mr.B ::

Matthai, stinjam se z večino zadev. Problem pa je, kot si napisal da končne standarde postavi sodišče. To je je delno sporno, saj vsaj za banalne zadeve, bi moralo biti nekje v zakonu jasno napisano pravilo igre, ne pa da se potem da ustavna presoja na temo, ali ima sodišče parvico postaviti obdolženega na levo klop ali desno klop, in ker se počuti obdolženi užaljenega, sproži na koncu Usavni spor. In to je šlo tako daleč, da je ustavno sodišče odločal o nečem, kar bi moralo biti jasno zapsiano nekje ? V končni fazi, me zanima, kje je zapisano da če delovno okolje ne ustreaza mojim potrebam, da grem zaradi morebitnih bodočih zdravstvenih težav, kot posledica nezaželenega delavnega okolja, na bolniško in to direktno na stroške delodajalca. To je dejansko možno pripeljati na ustavno sodišče.
Tako imamo problem mobilnih telefonov, kjer se ravno pod pretvezo, da lahko samo sodišče oziroma kot si rekel diametralna odločitev Informacijske pooblaščenke , odloča kaj je poseganje v zasebnost. Na račun tega pa na koncu podpisujemo neke papirje, ki so spet zanimivi za odločanje informacijske pooblaščenke. To je sploh zanimivo v Državo/Javnih službah..
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Mr.B ()

poweroff ::

Matthai, stinjam se z večino zadev. Problem pa je, kot si napisal da končne standarde postavi sodišče. To je je delno sporno, saj vsaj za banalne zadeve, bi moralo biti nekje v zakonu jasno napisano pravilo igre, ne pa da se potem da ustavna presoja na temo, ali ima sodišče parvico postaviti obdolženega na levo klop ali desno klop, in ker se počuti obdolženi užaljenega, sproži na koncu Usavni spor.

Ja, saj za banalne zadeve je jasno. Problem je v interpretacijah bolj zapletenih zadev. Zato pa imamo sodišča, a ne? Sodna praksa je še bolj pomembna v anglosaksonskem pravnem sistemu.

Pa treba se je zavedati, da je Pooblaščenka tudi zmotljiva in da je na parih zadevh na Upravnem sodišču tudi izgubila. Kljub temu jaz ta organ cenim, ker je zelo aktiven. Če bi bili drugi organi (UVK, APEK,...) vsaj pol toliko aktivni, bi bili mi najbolj urejena država na svetu.

Sicer pa - beri moj podpis: biti moramo pozorni opazovalci okolja in varuhi luči, da ne postanemo nemočni ujetniki teme. Velja za vse smeri. 8-)
sudo poweroff

ABX ::

ABX :
e-pošto rešiš z https
MS TMG lahko skeneri vsebino HTTPS prometa. Je sicer drobni tisk s tem povezan, in ne samo na temo, da je lahko pravno sporno.


Imaš kakšen link mogoče?
Vaša inštalacija je uspešno spodletela!

McMallar ::

Link

V bistvu stvar deluje nekako tako kot MITM napad. Ti se povežeš dejansko samo do TMG, on pa naprej (podan je bil primer z Exchange 2010). Je bilo res posebej poudarjeno, da morajo biti vsi uporabniki seznanjeni s tem,...
Why can't a programmer tell the difference between Halloween and Christmas?
Because OCT31 = DEC25

ABX ::

Link

V bistvu stvar deluje nekako tako kot MITM napad. Ti se povežeš dejansko samo do TMG, on pa naprej (podan je bil primer z Exchange 2010). Je bilo res posebej poudarjeno, da morajo biti vsi uporabniki seznanjeni s tem,...


Copy/Paste

In addition, we have introduced HTTPS scanning to enable inspection of encrypted sessions, eased the deployment and management with a set of easy to use wizards and significantly improved logging and reporting to provide full visibility into how your organization is accessing the web and whether it’s compliant with your organization’s policy.

Ne razumem če se samo vidi kam se povezujem ali tudi vsebino sporočila.
V primeru da se samo vidi kam se povezujem ni tukaj nič novega.
Vaša inštalacija je uspešno spodletela!

Mr.B ::

Komplet vsebina. Seje ase zaključi na TMG-ju, TMG do klienta pa naredi novo sejo z drugm certifikatom, katerega izdajatel je v trusted root v klientu, tako da klient praviloma naj nebi opazil da se karkoli dogaja. Bom testiral med prazniki. Predvsem me zanima, na kateri banki bo padel test.
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold

FrizzleFry ::

@andrejz: Inforamcijske pooblaščence, ki pokrivajo tako dostop do inforamcij javnega značaja kot varovanje osebnih podatkov poznajo v osmih državah v EU. Bi raje videl, da se dva različna organa vlačita po sodiščih s svojimi različnimi stališči, ali pa je morda vseeno boljše, da se znanje z obeh področij nahaja in skozi čas akumulira znotraj enega organa, zoper odločitve katerega imaš še vedno pravna sredstva?

@Matthai: kako bi ti uredil ti dve področji?

@Phoebus: wallpaper - nice one:D

ABX ::

Komplet vsebina. Seje ase zaključi na TMG-ju, TMG do klienta pa naredi novo sejo z drugm certifikatom, katerega izdajatel je v trusted root v klientu, tako da klient praviloma naj nebi opazil da se karkoli dogaja. Bom testiral med prazniki. Predvsem me zanima, na kateri banki bo padel test.


Svašta, a ni point https-ja prav to da prepreči man-in-the-middle attack?
Vaša inštalacija je uspešno spodletela!

poweroff ::

@Matthai: kako bi ti uredil ti dve področji?

Načeloma bi bilo dobro, da sta ločena, in sicer zaradi konflikta interesov. Mislim - gre za načelno vprašanje, v konkretnem primeru je IP eden boljših organov kar se mene tiče. Se pa strinjam, da ima sedanja rešitev tudi nekatere prednosti. Pravzaprav do konflikta interesov prihaja le na področju javnih organov.

Zato bi bila po moje opcija ta, da bi se v primeru odločitve iz področja varstva OP na področju javnih organov, lahko pritožil še enkrat neposredno na Pooblaščenca, se pravi, da bi moral organ oz. njegov drug oddelek še enkrat odločati na podlagi tvojih novih argumentov. To bi bila opcija, ne vem pa kako bi šlo to pravno.
sudo poweroff

kitaj ::

Če delodajalec želi, da je zaposleni dosegljiv non-stop/izven delovnega časa, potem naj za to plača. Najenostavnejši (najcenejši?) način za to je, da določene mere plača tudi njegove zasebne pogovore.
Če za to ni pripravljen plačati nič, potem bo službeni telefon pač ostal v službi, privatni telefon pa bo šel z zaposlenim domov.

poweroff ::

Tule je malce več pravnih poudarkov zadeve in nekoliko bolj natančen opis ameriške zakonodaje: http://hr-cjpc.si/pravokator/index.php/...

(če koga zanima)

Sicer pa glede tega, da je Pooblaščenec "združen" organ. V bistvu je največja težava to, da v primeru prijave kršitve varstva osebnih podatkov prijavitelj NI stranka v postopku. Če bi to uspeli urediti bi verjetno odpadel en velik del problema.
sudo poweroff

McMallar ::

Meni se zdi naš model OK. Delodajalec mi mesečno poravna račun v določeni višini. Ne zanima ga, kam sem telefoniral. Če presežem to mejo, razliko plačam sam (Mobitelov ločeni račun). Če bi klical samo službeno in presegel limit, lahko to z izpiskom klicev dokažem in celoten račun poravna firma.
Why can't a programmer tell the difference between Halloween and Christmas?
Because OCT31 = DEC25

Mercier ::

@McMallar

Saj na ta način se verjetno dela skoraj vsepovsod.

Ampak:
1. Mislim da podatke o vseh klicih dobi podjetje brez problemov. (jaz jih še nisem, je pa res, da se še nisem za to zanimal)
2. Vedno si dosegljiv.
3. Vsaj jaz veliko službeno telefoniram in tisti znesek je bolj tak.
4. Cegu si kupim sam. Ker mi pač tisti, ki so na voljo ne ustrezajo.
5. Mislim, da dobi od tega telefona od mene še nekaj davkarija. Neka boniteta. Ali tega ni več?

Od 2. od 5. bolj kot informacijo za tiste, ki govorijo o zlorabi službenih telefonov.

McMallar ::

1. Tega ne vem. Mislim da lahko, saj je telefonska številka pisana na podjetje.
2. Ne. Po 17h je dežurni, tako da imam telefon ponoči izključen.
3. Nisem še prebil kvote. Je pa res, da imam še OCS na prenosniku, kjer nimam omejitve.
4. To je res.
5. Pri meni ne.
Why can't a programmer tell the difference between Halloween and Christmas?
Because OCT31 = DEC25

Mercier ::

Saj, po točki 1. se razlikujemo od tistih policajev. Oni oporabljajo službeni pejđer in jim gledajo v loge, mi pa praktično svoj telefon, pa nam vseeno gledajo loge.

poweroff ::

Če se sami ne boste potegnili za svoje pravice... kdo se bo?
sudo poweroff

Mercier ::

Če bi to jaz urejal, bi gotovo bilo na tapeti, zaradi sebe pa ... BMK. No, mogoče bom pa zagnjavil reda radi.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Vrhovno sodišče ZDA sprejelo pomembno odločitev o zasebnosti na delovnem mestu

Oddelek: Novice / Zasebnost
206262 (5180) Pyr0Beast
»

Pomembna sodna odločitev glede zasebnosti službene e-pošte v ZDA (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Zasebnost
5017216 (16027) poweroff
»

Vrhovno sodišče ZDA bo odločalo o pravici do zasebnosti na delovnem mestu

Oddelek: Novice / Zasebnost
445009 (3730) Mercier
»

Deutsche Bahn kaznovana zaradi vohunjenja za zaposlenimi (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Zasebnost
607787 (6259) BlueRunner
»

Branje mailov

Oddelek: Problemi človeštva
455238 (4263) poweroff

Več podobnih tem