Plačilo dohodnine

v Sloveniji npr. so razlike med bogatimi in revnimi bistveno manjše, kot npr. v Španiji, Italiji, Grčiji,

Verjetno zato, ker imamo v Sloveniji mogoče pet pravih bogatašev, in po mojem nobenega med top 1000 svetovnimi bogataši.

O.

Pač neobdavčeno pustiš toliko in toliko m2,

Že pri tem bi se zapletlo. Izven mest je veliko penzionistov samih v razmeroma velikih hišah, tako da hitro pride 50+ m2 po osebi, in bi bil takoj upor, če bi jih bolj obdavčili, da bi ti prodajali hiše in se selili v sebi bolj primerna stanovanja pa seveda ni teorije.
In potem bi se izkazalo, da morajo revnejši plačevati za svoje predimenzionirane hiše, bogataši pa bi, kot praviš, svoje hiše lepo prepisali na d.o.o. in davka ne bi plačevali. Skratka, same komplikacije, in se raje nihče ne spušča v to.

Lahko pa tudi, da podatki, ki so jih zbirali s popisom nepremičnin, niso bili dovolj točni

Rahlo dvomim. Saj so v bistvu vse nepremičnine že evidentirane, za nadomestilo za stavbno zemljišče. Davkarija v glavnem čisto dobro ve, koliko m2 ima kdo.

O.

Žiga, poleg same učinkovitosti je tu bistveno bolj pomembno nekaj drugega -- zmožnost, da vsak ustvarja, kar želi in če je to res dobro, naj tudi dobro zasluži. Torej možnost, da vsak počne s svojo usodo, kar želi. Jaz nočem plačevati visokih davkov in se potem pritoževati, češ kako slabo delajo in kako se zajebavajo z denarjem drugih. Jaz hočem ustvarjati sam in če bo trgu to všeč, bom tako ali tako dobro zaslužil. Zaslužka pa nočem prepustiti v "upravljanje" neučinkovitemu državnemu preparatu, ampak ga hočem zapraviti za najboljšo od ponujenih alternativ posamezne dobrine na trgu. Če mi tega nihče ne ponudi, ga potem logično bolj varčeval. Torej je to moja krivda in ali zaradi tega gospodarstvo ne dela dobro, če mi nihče ne ponudi nekaj, kar bi si mogoče želel? Zakaj bi zaradi tega bil bolj obdavčen? Če bi jaz dobro zaslužil (govorimo o trgovanju na trgu, ne o kakih podkupninah pri državnih poslih, ipd.), bi tudi jaz moral ugotavljati, kaj si nekdo na trgu želi. Torej bi tvegal ves svoj čas, vložena sredstva, tudi lastno premoženje, zato da bi trgu ponudil dobrino, ki jo kot kaže potrebuje. Vsak ki tvega, pa naj tudi pobere, kar je s tem pridobil. Zakaj bi torej morali tiste, ki skrbijo za to, da na trg prihajajo dobrine, ki jih ostali potrebujejo, pri tem pa blagodejno vplivajo na gospodarstvo, saj zaposlujejo ljudi, bolj obdavčiti? Bodo tudi dobili več?

Seveda se zavedam, da obstaja nek delež ljudi, ki pač ni zmožen uspeti, saj jim to na primer omogočajo bolezni, invalidnost, ipd. Ampak roko na srce, takih ljudi je relativno malo. Za take ljudi se da poskrbeti na drugačen način kakor pa z visokimi davki. Ampak vsakdo ima možnost, da v življenju nekaj postane. Ne rabiš nujno šole, le dobro moraš prodati svoje znanje. Če pa se ne trudiš dovolj, zakaj bi morali za tvoje napake plačevati drugi. V Sloveniji imamo zanimiv pojav in sicer se vsi pritožujejo čez managerje, ki zafurajo firme, češ da bi morali odgovarjati za to, da so v prepad poslali firme (okej, pustmo to, da se to ne zgodi in ali je to prav ali ne), hkrati pa podpirajo visoke davke za premožne, iz česar pričakujejo tudi priliv v njihovo denarnico (za njihove napake, ker ne znajo prodati sebe na trgu). Z visokimi davki podpiraš socialo in skrbiš za tiste, ki se ne znajo/nočejo/se jim ne da prodati na trgu. Vendar pa je dolgoročno veliko boljše, če jih ne bi podpirali, ampak bi jih postavili na realna tla, da naj sami začnejo razmišljati, kako bodo svoje delo prodali na trgu. Pri tem je (žal) uspešna peščica. Je pač tako, da se mora vsaka družba odločiti, kdo bo vozil Ferrarija in kdo bo šel na avtobus.

Slovenija je relativno zelo varna država, z nižjimi davki pa bi še pridobili. K nam bi se priselili mnogi tuji bogataši. To kar kliče po še več priložnostih. Nekateri bi imeli delo, ker bi jim prodajali razkošne vile, drugi luksuzne avtomobile, tretji bi imeli delo, ker bi jim prodajali denimo draga oblačila, itd. Da sploh ne omenjam, kaj vse lahko to prinese za seboj. Ne vem, a se sam men zdi to normalno?

S tem podpiranjem sociale si politika kupuje mir in lažje življenje revnih na račun višjega sloja. To seveda ni dolgoročno vzdržljiva strategija, saj ne moreš dolgoročno uspevati v tako globaliziranem svetu. Kar bi morala politika storiti je ne dajanje subvencij (ja, to je treba nekje vzeti, torej iz davkov --> se pravi če sem uspešen poslovnež, plačam davke, ki gredo moji konkurenci; je to moralno?), pač pa ozaveščanje ljudi, da so za svojo usodo odgovorni sami (ne smeš se pritoževati čez državo, če ne poskrbi dobro zate, če niti sam nisi sposoben), da lahko sami ustvarjajo in to prosto prodajajo na trgu, seveda pa vse v okviru jasno postavljenih zakonov s čim manj birokracije. Vsi pa morajo imeti enake pogoje (ne sme biti tako, da eden porabi za nek postopek 1 teden, drugi pa rabi 1 leto). Šele ko bo družba prišla do te stopnje, da se bo sama začela zavedati, da lahko sama svobodno skrbi zase (in seveda tudi odgovarja za svoje napake) ter bo država poskrbela za prijazno okolje, bomo imeli bolj konkurečno gospodarstvo, več zaposlenih in to brez visokih davkov in sociale.


------

Glede tistega prostega denarja. Tisto ni nujno slabo. Kot je že omenil cman. Pač pade povpraševanje in zaradi tega tudi cene, kar pomeni nižjo inflacijo ali celo deflacijo. Tudi to ni slabo. Ko bodo cene dovolj nizke, bodo spet začeli trošiti. Saj pravim, ni naloga njih, da kar trošijo, naloga drugih je, da jim ponudijo dobrino/storitev, ki bi jim pomenila več kakor njihov denar, ki ga imajo na voljo.

------

MadMicka, Okapi, glede tistega prepisovanja nepremičnin na podjetja. Ne vem, zakaj samo bogati, kdorkoli lahko odpre podjetje. Vidva, jaz, kdorkoli.