Plačilo dohodnine

Seveda, pri takih stvareh so zaokrožili navzdol, zneske, ki jih je potrebno plačat, pa navzgor

Če je 70€ plačala od obresti, potem je imela vezan denar recimo za 10 let...

babica je dobila 70€ za plačat. ima pa le 10.000$(dolarjev)

Ali babica ne ve, kaj govori, ali ti... ali pa nemara kar oba... 70€ je približno 100$, kar bi bil davek na 500$ obresti... na 1000€ podlage. Za 10.000$ ( cca. 7500€) nikjer ni mogla dobiti takšne obrestne mere... tudi na 10 let ne...

@ monster-x... davek na obresti se plačuje letno, tudi za vezana sredstva na daljša obdobja...

Hmmm, no, da ne bom fauš robe prodajal... o dolgoročnih depozitih fizičnih oseb nimam preveč izkušenj, pri pravnih je praviloma tako, da se obresti izplačujejo sproti...

Torej sem imel... prav....

Davek na dobiček je pri nas nizek, tako kot vsi davki od premoženja. Wonder why...

Upam da sedite:



edit: Pardon, davek na dobiček ni davek na premoženje, čeprav je posredno povezan.

GregiB, ne, še vedno nimaš ... prav. To ne pomeni to, kar ti misliš. To samo pomeni, da ti davčna uprava ugotavlja, koliko obresti si zaslužil vsako leto (čeprav ti vezava še ni potekla in teh obresti še nisi prejel, ampak so pa obresti "nastale" tisto leto). To pa je smiselno, ker plačaš manj davka. Če na primer vežeš sredstva za 10 let in prejemaš letno npr. 800€ obresti (predpostavimo, da je vsako leto isto, da bo malce lažje za računat). Če plačaš vse na koncu in imaš 8000€ obresti (10 let*800€), se ti osnova zmanjša za 1000€, torej je osnova za obdavčenje 7000€ (ob trenutni 20% obdavčitvi je to 1400€). Če pa plačuješ sproti, pa imaš vsako leto 800€ obresti. Če upoštevaš, da obresti do vsote 1000€ niso obdavčene, ugotoviš, da ne plačaš nič davka. Torej ti v prvem primeru ostane 6600€ (8000-1400), v drugem pa 8000€ iz naslova obresti.

To je poanta tistega, kar piše. Razumeš?

V bistvu je odvisno od tega, za kakšno plačevanje se odločiš. Če nočeš, ti ni potrebno letno plačevati davka na obresti, jih le na koncu. Sicer pa sem spregledal tiste narekovaje pri tem, da ti "izplača" obresti, ker ti jih seveda ne.

Seveda je nizek v primerjavi z obdavčitvijo dela pa tudi drugimi državami (poglej ZDA!), sploh pa je bil uveden zelo pozno!

monster-x> 2. Kakšno povezavo imajo dohodninski razredi, davek na dobiček in davek na premoženje?

Nobene.

Tabela pravi, da pri nas sploh ni tako slabo biti bogat.

V glavnem, pri nas se splača biti bogat, samo preveč ne smeš zaslužit

O.

Seveda se splača bit bogat. Če ustvariš 500, 1000% povprečnega BDPja na prebivalca skoraj povsod plačaš 40 in več % davka. V Avstriji naprimer 50% :) Najbolj najebejo tisti ki niti niso bogati, pa še vedno padejo v najvišji razred...

Verjamem, da bi ob višji obdavčitvi premoženja in manjši dela, večina bolje živela, gospodarstvo pa bolje prosperiralo.

Kaj točno ti smatraš pod "višja obdavčitev premoženja"? Torej kaj bi ti obdavčeval?

Lahko avto in stanovanje 50% vrednosti na leto.

Verjamem, da bi ob višji obdavčitvi premoženja in manjši dela, večina bolje živela, gospodarstvo pa bolje prosperiralo.

Gospodarstvo bolje prosperiralo. Mogoče, razen če ne bo obdavčil tudi premoženja podjetij. Ko bodo redno morala plačevati nek navek na premoženje za vso opremo, stroje in kapital, ki ga imajo, bodo verjetno bolj malo prosperirala, sploh s plačilno politiko v sloveniji.

Se pa sliši fanj ja. Potem bomo vsi več delali (ker bo naš zaslužek manj obdavčen, bomo lahko zasluživi več) in nihče ne bo nič imel (ker bo zaradi visoke obdavčitve premoženja nesmiselno karkoli lastiti). Torej veliko dela, nič imetja. Kje je že bilo to :)

Za vozila že obstaja davek na motorna vozila, za plovila že obstaja davek na vodna plovila. Pri nepremičninah je pa zaenkrat tko, da plačaš davek na promet z nepremičninami, če prodaš svojo nepremičnino (če je novogradnja, plačaš DDV in ne tega davka). Bi tem davkom še kaj dodal?

Evo to kar je reku jype podpiram, ker je to edini davek, po katerem bo mogoče rekla večina slovencev: no sedaj pa so stvari glede davkarije in premoženj pošlihtane.

Negativna obrestna mera? Kaj naj bi to bilo?

MadMicka, problem obdavčevanja premoženja (npr. umetnine, nakit, ipd.) je ta, da so precej neučinkoviti, kar pomeni, da lahko ocenjevanje davčne osnove (se pravi, koliko je vrednost premoženja) stane več kakor dejansko pobereš. Pa še precej mobilno je lahko premoženje zaradi česar je tak davek precej nesmiseln.

Aja, obdavčijo te tudi, če imaš vikend (davčno osnovo je lažje oceniti). Pa obdavčijo te tudi, če presežeš določen znesek pri igrah na srečo. Pa obdavčijo te tudi, če prejmeš darilo/zapuščino. Temu se da sicer v določenih primerih celo izogniti na povsem legalen način.

Da ni davkov za "bogate barabe" z veliko premoženja? :)

Glede negativne obrestne mere pa je tako, ja. Ti si vzel takrat kredit, si zgradil recmo hišo (zaradi tega si potreboval dolgoročen kredit), nato pa je sledila inflacija, ampak ti si moral še vedno nominalno enako vrniti, realno pa precej manj. Če bi takrat dvignili tudi obroke za kredit, bi pač realno plačal isto.

Ker siva ekonomija le predstavlja 1/4 letnega proračuna, zato dodaten komentar sploh ni potreben.

Siva ekonomija je v sloveniji na ravni nekje 20%, oz. 1/5, en 1/4. Poleg tega siva ekonomija ni nujno škodljiva. Sploh pa ljudje navadno kritizirajo sivo ekonomijo, dokler ne gredo do avtomehanika in jim reče 200€ brez računa, večinoma ljudlje sprejmejo.

Glede negativne obrestne mere pa je tako, ja. Ti si vzel takrat kredit, si zgradil recmo hišo (zaradi tega si potreboval dolgoročen kredit), nato pa je sledila inflacija, ampak ti si moral še vedno nominalno enako vrniti, realno pa precej manj. Če bi takrat dvignili tudi obroke za kredit, bi pač realno plačal isto.

Vse lepo in prav, ampak takrat obrestna mera ni upoštevala inflacije. To še ne pomeni, da je bila negativna.

Država težkko obdavči nakit, pa zlatnine. Če bi na te predmete nabila pri nakupu oz. prodaji extra davek, bi jih pač švercarili iz tujine. Tudi sicer ne vem, če je sploh možen podben extra davek v okviru EU. Verjetno ni.

Lahko pa država končno postavi ustrezen davek na nepremičnine. To je začela Janševa vlada, samo očitno zaradi kompleknosti problema tega ni speljala. Zdej pri fizičnih osebah to ni problem. Lahko bi celo naredili progresivno lestvico, tako kot pri dohodnini. Do npr. 40m2 stanovanjske površine na osebo ni davka, majhen davek do 100m2, in nato hudo večji na večje površine. Ne vem pa, kako bi to uredili pri pravnih osebah. Sicer bi tisti, ki imajo po več hiš, pač pisali hiše na pravne osebe. Lahko bi tudi dodatno obdavčili drage avtomobile pri registraciji, npr. nad 3.000 kubikov in nad 200 konjev.

Po drugi strani pa jasno, država mora šparati. Za začetek lahko ukine Državni svet, ga nič ne rabimo. Pa zakaj točno rabi predsednik tako majhne državice v parlamentarnem sistemu 50 zaposlenih, tudi ne vem. Pa nadomestila parlamentarcem po prenehanju mandata, bi jih tudi morali prepoloviti!! itd. itd.

monster-x; Verjetno misliš na obstoječi DDV, DMV ali kaj podobnega ki pa ni davek na premoženje.

monster-x> Zakaj pa sem odločno proti visokemu obdavčenju tistih najpremožnejših, kar ti predlagaš?

Ne, popolnoma napačno si me razumel. Ni moralno da so tisti ki ustvarjajo ultra obdavčeni, tisti ki pa sedijo na premoženju pa ne. In kdo pravi da tisti s premoženjem kaj ustvarjajo? Ampak tak razred je ustvarila tranzicija in v tem je vsa moja poanta.

Vso to razmišljanje o davku na premoženje se je začelo v temi o nepremičninah, kjer so bili izpostavljeni bizarni primeri, ko univerzitetno izobražen par ne pride do kredita za stanovanja (visoka obdavčitev), po drugi strani pa plačuje socialne prispevke iz katerih se napaja (socialna pomoč) X oseba ki si nepremično že lasti.

Pri 14k€ neto davčne osnove padeš v najvišji dohodninski razred??? To bi naj bilo stimulativno ozračje?

Saj smo vsi proti nižjim davkom, upam. V Kaliforniji se davek na nepremične giblje okoli procenta (stanovanjska hiša) posledično je delo manj obdavčeno, torej, več ljudi pride do nepremičnine.

MadMicka> To je začela Janševa vlada, samo očitno zaradi kompleknosti problema tega ni speljala.

Ni bilo politično oportuno, to je vse.

Saj smo vsi proti nižjim davkom, upam.

Vse dokler se suče zadeva okoli tebe? Tistim, ki imajo več pa vzeti a ne! Ne bodo eni mel več k ti (upam, da si zaznal sarkazem).

Monster-x: pravis, da naj se denar raje pusti premoznim, ki naj ga sami trosijo.

Vprasanje: Ali z rastjo premozenja (/prihodkov) proporcionalno raste tudi zapravljanje? (Ali nekdo, ki zasluzi 100-kratnik, tudi zapravi 100-kratnik?)

Ker, ce potrosnja ne narasca proporcionalno s prihodki, potem so proporcionalni davki za taksno osebo v bistvu degresivni in jo obremenjujejo manj kot 'fizickega radnika'.

Ziga Dolhar, ne, ne raste proporcionalno (vsaj v večini primerov ne). Je pa treba vsekakor upoštevati, da ljudje, ki so premožnejši večinoma znajo delati z denarjem. Se pravi, če zaslužim 10k na mesec in od tega zapravim le 2k, bom ostalih 8k investiral nekam. Ta investicija pa bo za nekoga spet vir dohodka, saj bo dobil delo. Sej ni potrebno, da se vse zapravi. Lahko pa tudi varčujejo več, kar pomeni, da ob večji količini denarja v banki, obrestna mera za posojilo pade, kar zopet povzroči trošenje s strani drugih.

Ravno v tem je praktična težava - da premožnejši ne trošijo več (marginal propensity to consume), ampak manj. In ravno to je težava, če denar hranijo "v štumfih", saj takšen denar efektino pride iz obtoka. Če pa denar že da v banko, bo šel ta denar v idealnih razmerah res v investicije, a težava je, da so to precej dolgoročne posledice, medtem ko je neposredna potrošnja precej kratkoročna. Nastajajo diskrepance v denarnem krogotoku, in ravno te diskrepance (kot posledica manjše mejne nagnjenosti k trošenju) so ekonomska utemeljitev progresivne obdavčitve.

Nadaljna težava je, da je tisti ideal "gospodarskega krogotoka" precej napihnjen teoretični konstrukt. Ni problema, dokler ekonomija sama priznava, da ni ekzaktna znanost - problem nastane, ko se postulati "S=I" in sledeče izpeljave ("prihranki gredo v banko, banka posodi podjetniku, podjetnik zgradi tovarno in zaposli delavce ...) prično jemati kot matematično definirane in nujne posledice, katerim bo realnost kar avtomatično sledila.

In short - (ekonomska, ne politična, prosim lepo :)) utemeljitev progresivne obdavčitve ni v idealu "enakosti" (Semolič in klapa), ampak v dejstvu, da premožnejši (enako) obdavčitev dejansko občutijo manj intenzivno, in progresivna obdavčitev vsaj v manjšem obsegu odpravlja posledično manjše trošenje (in povpraševanje na trgu).

Če tako gledamo, potem bi morali dve po dohodku in premoženju enaki osebi različno obdavčiti, če ne zapravljata enako. Češ "če ne boš zapravil, ti bomo pa vzeli". To ni ravno okolje, v katerem bi si ljudje želeli živeti.

Res je - definitivno pa takšna obdavčitev ne bi bila učinkovita, dasiravno bi bila "poštena" (v pomenu, ki ga imata izraza v davčnem pravu.)

Glede degresivnosti ... v bistvu je čist odvisno, kater davek gledaš. Recmo dohodnina ti bo pobrala od vsakega evra, ki je nad najvišjo točko 41%, kar je večje obremenjevanje plače kot pa nekoga, ki je obdavčen le po 16%.

Nesporno gre za višjo obremenitev "plače". Pa gre tudi za višjo obremenitev "nekoga"?

---

Zdej pa še malo bolj na osebni ravni, monster-x . Nesporno opažam, da imaš smisel za ekonomijo in tudi znanje. Ampak kolikor sem te spremljal zadnje čase, ko več pišeš, bolj opažam, da očitno ne veš veliko o zgodovinskem razvoju ekonomije v družbeni (socialni!) realnosti in pogojenosti njenih institutov ravno z njihovo družbeno sprejemljivostjo. Ni problem ugotoviti, da zahtevna davčna pravila zmanjšujejo učinkovitost sistema. Problem je, da takšna "učinkovitost" zaradi svoje nesprejemljivosti v širši družbi morda ni realno izvedljiva. Prav tako opažam, da si ravno zaradi (hladne ekonomske) neučinkovitosti precej nastrojen proti idejam o "sociali". Če si boš pogledal zgodovinski razvoj sistemov socialne varnosti, boš opazil, da so ravno poskusi strogega ekonomičnega delovanja pripeljali takšnih do socialnih razmer (odporov), v katerih je "ekonomska učinkovitost" zadela na svojo bistveno težavo - družbeno nesprejemljivost. In ker lastninska pravica kot titula dejansko učinkuje zgolj s tem, da jo spoštujejo drugi, se je potrebno vprašati, ali je res "učinkovit" sistem, ki deluje zgolj v teoriji, v praksi pa ni uresničljiv?