☰

» »

Bela, zelena in modra soba

Bela, zelena in modra soba

««
53 / 87
»»

borealisx ::

get a life?

whatever ::

borealisx je izjavil:

get a life?


Eh, trenutno mi paše mal trollat za sprostitev, kot tudi drugim.:D

Thomas ::

Eni trolate, eni "se bojite za naš life", eni pa resno diskutiramo. Vsakemu svoje.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

whatever ::

OK. Smo strollali. Ti trdiš, da se boš po svoji smrti inkarniral v neko drugo osebo, dokler bo na Zemlji živ vsaj 1 človek. Kaj bo to inkarnacijo povzročilo, kateri mehanizem v vesolju? Kako izbira potem ta (ko/re)inkarnacijski algoritem? Kar random al FIFO, LIFO, SJF, LJF, RR, ...?

thramos ::

On trdi da je (smo) že "inkarniran" v vse entitete z zavestjo. (Če prav razumem.)

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: thramos ()

whatever ::

Ja, in to je ekvivalentno temule: trobentica na mojem travniku je ista kot trobentica na Primorskem ali v Prekmurju.

Okapi ::

Pri določenih pojmih ni razlike med isti in enak. Določena informacija je vedno ista in enaka, ne glede na to, v koliko izvodih je razmnožena in na kakšnem nosilcu se nahaja. In če predpostavimo, da so bistvo zavedanja (=zavest) določenega osebka pravzaprav le informacije (tako ali drugače shranje v možganih, lahko pa bi bile tudi kje drugje), potem tudi v tem primeru ni razlike med isto in enako.

O.

Thomas ::

Kot sem že večkrat citiral Arthurja Conana Doylea - When you have eliminated the impossible, whatever remains, however improbable, must be the truth!

Ti trdiš, da se boš po svoji smrti inkarniral v neko drugo osebo, dokler bo na Zemlji živ vsaj 1 človek


Ne. Sem že kar nakoinkarniran že ves čas, odkar zavest obstaja. Nakoinkarniran do zadnjega vogala tega sveta. I don't like that at all, but this has remained, when I have eliminated all the impossibilities, I saw.

thramos šteka, kaj pravim.

in to je ekvivalentno temule: trobentica na mojem travniku je ista kot trobentica na Primorskem ali v Prekmurju.


Če bi trobentice imele zavest, bi najbrž imele vse enako. Kot so enake barve. Samo barva lahko precej oscilira, zavest pa - kot ostali programi - hitro dela nekaj drugega ali nič, če mau "zaoscilira".

Ja, jaz verjamem, da so možni računalniški programi, z zavestnim notranjim opazovalcem. En tak mi laufa v možganih.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

whatever ::

Thomas je izjavil:



Ja, jaz verjamem, da so možni računalniški programi, z zavestnim notranjim opazovalcem. En tak mi laufa v možganih.


Hm, mau se kisajo.:))

Thomas ::

Se klinc kisajo. Ne si delat iluzij, da bi lahko obvozil debato.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

PacificBlue ::

Takoj začet roke gor držat, Pacific! Pa do konc življenja. (Ciljam na enga Indijca, ki je prepričan v karmo in nirvano, zato drži roke gor že celo življenje, da bi dosegel nirvano.) Nirvano jaz raje drugače na youtube poslušam :D.


Heh, no zdj vids da um in belief system nam tudi skodujeta. Predvsem belief.

Belief is the psychological state in which an individual holds a proposition or premise to be true.


In po svetu imamo polno belief systemov..zdaj sta samo dve moznosti a je eden pravilen in ostali narobe. Ali pa so vsi narobe.

In vse to je posledica uma, nase desne polovice mozganov..v kateri ni nase zavesti, ker zavest ni um.

Spomnim se primera ko je hipnotizer pred občinstvom hipnotiziral moskega,in mu dejal da ne bo videl svoje hcerke. In je res ni, hcerka se je postavila pred njega, pa je moski kljub temu bral številke al črke, na listu papirja, ki jih je držal hipnotizer za njo. Stigmate so podoben primer. Pa čeprav je že nekaj časa znano, da Jezusa menda niso pribili z zreblji na kriz. Um je mocno orodje, ki nam včas lahko tudi skodi.
I’m out.
:3

innerspace ::

T> Sem že kar nakoinkarniran že ves čas, odkar zavest obstaja.

Od kdaj zavest po tvoje obstaja? Od 'BigBanga' al kasneje? Kaj jo je zecelo(kako se je zacela)?

Do neke mere razmisljam podobno kot ti.
Donate BTC here: 35KR84u3rXN3in1kCw9YHRz4WF3r5kfFF4

Valentin ::

Thomas je izjavil:


Leta 1950 je bila možnost, da se enkrat v prihodnosti rodim. Očitno. Zdaj ko sem se pa res, je pa po tradicionalnem naziranju to postalo nemogoče, za vsak trenutek in za vsako mesto v tem Vesolju.

Kakor da je nek nadsvetlobni signal pred okoli pol stoletja steriliziral vse Vesolje vsaj toliko, da se JAZ ne morem več roditi. In vsi moje generacije. Prej, leta 1950 smo kakor imeli možnost, zdaj smo jo pa enkrat za vselej zakockali in hipno se je poupdateal Universe. Ne verjam.


Če pa bo vesolje prej propadlo, preden nas slučaj spet obudi, se pa se vidimo v enem od naslednjih ali vzporednih vesolij...

whatever ::

Kar lahko individuum zaenkrat izkusi, je zgolj njegova zavest. Če bo kdaj drugače bomo videli, gotovo pa ne bo na način uploada, ker so računalniki omejeni že s svojo lastno (Von Neumannovo) arhitekturo. Ker zavest koinkarnacij lahko izkusiš le posredno, je vprašljivo, če res obstaja kakšen "pool" (ko)inkarnacij, in predvsem, kdo ali kaj ta "pool" opazuje. MI (jaz, ti, on,...) prav gotovo ne.

Mislim pa, da tovrstnih globokih debat za to, da nam je jasno, da en klošar al pa revež dojema svet približno enako kot mi (se pravi sočutje) ne potrebujemo. Pomaga že zdrava pamet.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: whatever ()

whatever ::

PacificBlue je izjavil:

Takoj začet roke gor držat, Pacific! Pa do konc življenja. (Ciljam na enga Indijca, ki je prepričan v karmo in nirvano, zato drži roke gor že celo življenje, da bi dosegel nirvano.) Nirvano jaz raje drugače na youtube poslušam :D.


Heh, no zdj vids da um in belief system nam tudi skodujeta. Predvsem belief.

Belief is the psychological state in which an individual holds a proposition or premise to be true.


In po svetu imamo polno belief systemov..zdaj sta samo dve moznosti a je eden pravilen in ostali narobe. Ali pa so vsi narobe.

In vse to je posledica uma, nase desne polovice mozganov..v kateri ni nase zavesti, ker zavest ni um.

Spomnim se primera ko je hipnotizer pred občinstvom hipnotiziral moskega,in mu dejal da ne bo videl svoje hcerke. In je res ni, hcerka se je postavila pred njega, pa je moski kljub temu bral številke al črke, na listu papirja, ki jih je držal hipnotizer za njo. Stigmate so podoben primer. Pa čeprav je že nekaj časa znano, da Jezusa menda niso pribili z zreblji na kriz. Um je mocno orodje, ki nam včas lahko tudi skodi.


Ja, maš point. Ampak je fascinantno, kako se lahko en "mempleks", na videz tako paradoksalen in poln pravljic, ohrani v 2000 letih civilizacije. Pa ne govorim samo za katoliško vero, ampak za vse vere nasploh. To ne more biti samo posledica vpetosti institucionaliziranosti in otroške indoktriniranosti.

Thomas ::

Od kdaj zavest po tvoje obstaja? Od 'BigBanga' al kasneje? Kaj jo je zecelo(kako se je zacela)?


Ne vem, kako kompleksne možgane je treba imet, da lahko "poganjajo to subrutino". Dopuščam marsikaj. Da lahko zelo hitro nastane in da je stara šele kakšnih 3000 let. Ko so nekako začeli uporabljati prvo osebo ednine. Morda se moraš naučiti takšen jezik, ki to šele sproži. Dopuščam, čeprav se mi ne zdi zelo verjetno, bolj verjamem da je to biološki in ne kulturni pojav, možno je pa marsikaj.

Ne vem.

ker so računalniki omejeni že s svojo lastno (Von Neumannovo) arhitekturo.


Vseeno lahko simulirajo vsak fizikalni ali biološki sistem, vključno z možgani. Ni videti nobene resne ovire.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Okapi ::

Ne vem, kako kompleksne možgane je treba imet, da lahko "poganjajo to subrutino".
Tule imaš problem. Ker po mojem obstajata samo dve možnosti. Da se je zavest naenkrat in popolna pojavila pri enem človeku (ali šimpanzu, nima veze), ali pa se je razvijala postopoma. Enkraten pojav popolne zavesti je skrajno neverjeten, ker je v nasprotju s tem, kar vemo o evoluciji. Postopen razvoj pa pomeni, da niso vse zavesti enake in če se zavest kromanjonca razlikuje od zavesti neandertalca, se morda tudi moja in tvoja razlikujeta. V tem primeru potem tudi o eni sami zavesti ne moremo govoriti.

O.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

Thomas ::

Ne vem. Morda je zavest skozi evolucijo postajala samo vse bolj "sharp", podobno kot vid ali sluh ali karkoli.

Sej, samo tudi "tvoja zavest" ni vedno enako sharp. Včasih kar omaga v spanju ali v komi. Včasih je pa extra sharp.

Samo ne rečeš, da "si en drug", ko si recimo mau pijan.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Okapi ::

Morda je zavest skozi evolucijo postajala samo vse bolj "sharp", podobno kot vid ali sluh ali karkoli.
Saj je, ampak pri vsakem posebej in ločeno. Tudi za vid ne moreš reči, da vsi vidimo eno (ali vse, ali kot en). Kot si ne delimo vida, si ne delimo zavesti.

O.

innerspace ::

Morda je zavest skozi evolucijo postajala samo vse bolj "sharp", podobno kot vid ali sluh ali karkoli.

Zna bit, zame je sharpness(sposobnost sharpnessa) evolucijski pojav in se dalje razvija. Kam, ne vem...kaze da deloma na drugi substrat z drugimi funkcijami in sposobnostmi. A prvoosebnost ostaja tukaj in zdaj.

Za moje pojme je zavest bioloski(zato tudi fizikalni) pojav...teznja po izostritvi zene bitja k telesnim spremembam z zeljo po 'visji' zavesti.
Dnk je osnovni gradnik te zavesti. Kar nastane in prezivi, fura dnk dalje.
Dnk loves itself:)
Donate BTC here: 35KR84u3rXN3in1kCw9YHRz4WF3r5kfFF4

Thomas ::

Zdejle en dan gre naš k zobarju, da se mau vrta spet. Zavest ko pišem tale post in zavest ko bom sedel na tistem stolu, boš rekel da je ena in ista, pa vendar tale, ko to pišem nič ne čuti svedra.

Samo ga bo.

Vmes bo samo spominska linija.

Ali pa če je ne bi bilo, ista figa. Kot je ni med tole inštanco in uno pri Tajcu, ko ravno meče molotovko. Da ne naštevam preveč, ker mi bo slabo. Samo to nima veze, koliko je meni slabo ali ni slabo. Resnici je vseeno za take "banalnosti".

Za moje pojme je zavest bioloski(zato tudi fizikalni) pojav...


Sej zame je tudi. Ampak ima svojo komputacijsko plat, ki ni ravno trivialna. In kjerkoli se ta pojavi, gledam v svet iz nje.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

imagodei ::

imagodei>> "Če umrem med teleportacijo, kako se moja uporabniška izkušnja nadaljuje v drugem telesu?!?"
Okapi> "Naredili so kopijo tvoje uporabniške izkušnje. Tvoja kopija se spomni vsega, kar si ti doživel pred kopiranjem, in je prepričana, da so to njeni lastni spomini."

Mene kot originala to ne zanima niti najmanj. A je to tako težko razumet? Zadevo s prenosom spominov razumem tako, da moje spomine kamot lahko naložijo tebi, pa zaradi tega jaz ne bom postal ti. Boš pa mogoče ti mislil, da so se stvari, ki so v resnici zgodile meni, doživel ti sam. A še vedno boš Okapi, ne pa Imagodei. Original neha obstajat takoj, ko ga uničijo - kompletno z individualnim občutkom zavedanja obstoja. To ni zadovoljiv odgovor. V čem je razlika med tem, da original uničijo tisto mikrosekundo, ko se na cilju pojavi polno "delujoča" kopija in primerom, ko original pustijo živeti še 5 minut? Zakaj se v prvem primeru moje zavedanje obstoja, moj lastni obstoj preseli v drugo bitje, v drugem primeru pa se ne in bi original uničenje doživljal tako kot ga danes doživlja vsak človek - kot dejansko in dokončno smrt?


imagodei>> "Ali še bolje: pojasni, zakaj ima moja kopija po teleportiranju, če mene kot originala ne ubijejo, svojo ločeno uporabniško izkušnjo?"
Okapi> "V trenutku kopiranja se vajini uporabniški izkušnji za vekomaj ločijo. "

Krasno. Kaj to torej pomaga tistemu, ki se želi teleportirat? Stopil je v teleporter in umrl. Namesto njega živi drugo bitje, ki je sicer prepričano, da je original in je tudi svoja rodno mater ter zadnjega dohtarja in genetika sposobno prepričat, da je original - le da zunanji opazovalci v to ne moremo biti prepričani. Niti pričevanje kopije nam ne more biti v pomoč, saj je sama prepričana, da je teleport uspel. Ne moremo pa argumentirano reči, da izza oči kopije še vedno v svet bolšči originalni JAZ, originalno samozavedanje, ki je vstopilo v teleporter.

imagodei>> "Zakaj se najini uporabniški izkušnji ne prepletata?"
Okapi> "Na noben način nista fizično povezana in se nimata kaj prepletati. Razen če je zavest nek čuden kvanten pojav, ki kopiranja bodisi sploh ne dopušča, ali pa po kopiranju elementarni delci ostanejo na nek način kvantno prepleteni. Ampak to je IMHO newagersko-kvantni BS."
imagodei>> "Če mene ubijejo 5 minut po teleportaciji, ali me ubijejo, ali se bo moja uporabniška izkušnja nadaljevala v novem telesu?"
Okapi> "V novem telesu tvoji uporabniški izkušnji manjka zadnjih pet minut izvirnika."

Tle si v hudi kontradikciji sam s sabo. Najprej praviš, da se moji uporabniški izkušnji iz prevega in drugega telesa ne prepletata, takoj nato pa poveš, da se. IOW, MOJI uporabniški izkušnji baje manjka zadnjih pet minut izvirnika. Če original ubijejo 5 minut po teleportaciji in je bila do takrat uporabniška izkušnja ločena (torej je original sebe doživljal kot JAZ, kopijo pa kot TEBE oz. NJEGA), potem ne moreš govoriti o MOJI uporabniški izkušnji. Štekaš? Kopija je nekdo drug in ko boš ubil original, bo original umrl, z njim pa njegova lastna uporabniška izkušnja. Uporabniška izkušnja (BTW, to je izkušnja biti živ kopije pa bo, povsem ločeno, živela naprej. Kaj ima od tega original je pa srčika spora tukaj. Jaz trdim, da nič, ker je original mrtev in se ne smeje izza oči kopije.


imagodei>> "Če da, ali bo moja kopija začutila trenutek, ko se bom "naselil vanjo"?"
Okapi> "Ne. Kot rečeno, kopija ima od trenutka kopiranja drugo uporabniško izkušnjo in nobene povezave več z izvirnikom."

Potem pa res ne vem, kje je spor. Zakaj bi torej nekdo stopil v teleporter in se dal ubit?


Okapi> "To je kot kopiranje podatkov na drug disk. Podatki se ne "preselijo", ampak se na drugem disku na novo ustvarijo, povsem enaki kot na starem. "

To je slab primer. Podatki nimajo samozavedanja.


Okapi> "Tvoje težave izvirajo iz tega, ker verjameš v nekakšno vitalistično dušo, ki je morda tesno povezana, a vendarle na nek način neodvisna od fizičnega telesa. In potem te skrbi, kaj se s to dušo zgodi, kot te v teleporterju ubijejo."

Napaka. Moje predstave ne zajemajo nobene duše, razen če emergentnemu pojavu samozavedanja, ki teče na substratu mojih možganov želiš reči duša. Moj problem se vrti okoli tega, da če ta emergentni pojav ugasneš/ustaviš na enem substratu in ga zaženeš na drugem, ali je to še vedno isto samozavedanje, ali je zgolj v vseh pogledih enako. Problem pa ni zgolj v terminologiji. Jaz želim vedet, ali se bom po teleportaciji oz po uploadu dejansko zbudil jaz, ali bo moje spomine, izkušnje, karakter, vedenje rezultiralo v neko drugo samozavedanje, pač po nekem zapletenem programu, ki bo pač poslej zapisan na drugem substratu.
- Hoc est qui sumus -

Thomas ::

V čem je razlika med tem, da original uničijo tisto mikrosekundo, ko se na cilju pojavi polno "delujoča" kopija in primerom, ko original pustijo živeti še 5 minut?


Itak ne hodim po svetu. Kvarki mi nonstop razsuvajo protone in nevtrone. Tukaj se poderem kot stara drvarnica in eno določeno število Planckovih razdalj proč, se spet sestavim ko pajac. Tudi med hojo, tudi ko skačem s kamiona na avtobus. Vedno. Če pridem pod kolesa, se sestavi neadekvatno, da bi se še zavedal (tam). Da bi še izvajalo "moje telo", tako kompleksen computing. Še stati ne morem več.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

imagodei ::

Okapi je izjavil:

Transhumanisti mislijo, da sem oboje jaz
Po eni strani je sicer njihovo logiko mogoče razumeti. Če te začne dajati pozabljivost, in ti spomini iz dneva v dan hlapijo, še vedno ostajaš ti. Če tvoja kopija ni popolna, in kakšna spominska podrobnost manjka, bo še vedno mislila, da je "ti".

Problem nas, ki stavimo na spomine, je vprašanje meje. Koliko spominov še lahko izgubim, da ostanem jaz? Ker dejansko ostre meje ni mogoče postaviti (51% je dovolj, 50% je premalo, ali 0,1% je dovolj, 0,09% je premalo).

Transhumanisti zato, če prav razumem, mislijo, da lahko kopija pozabi čisto vse, pa bo še vedno OK. Se pravi, glavno, da je nekje en Okapi, ki misli (oziroma, bolje rečeno, ki ve), da je Okapi, pa bi moral biti jaz zadovoljen, da imam (uploadano) kopijo, pa čeprav ta kopija nima niti enega istega spomina kot jaz.

O.


Ravno to je argument, da ni dovolj, da natančno posnameš spomine in jih preneseš na nek drug substrat. Ena predpostavka Thomasa je tudi ta, da je sama zavest (samozavedanje, loopbackan proces, ki se zaveda sebe) univerzalna pri vseh ljudeh - torej na tak proces nafuraš samo še moje spomine, izkušnje, niti me ni treba popolnoma kopirat - in že sem iz starega substrata prešel na novega?

Ne, tudi ljudje, ki začasno ali trajno izgubijo spomin, se zavedajo samega sebe - točno tako, kot prej. Še vedno so oni, še vedno ONI doživljajo svet. Ne rečem, lahko izgubijo identiteto, lahko se počutijo izgubljene, vendar ne tega mešat s tem, da namesto njih razmišlja neka tretja, neznana oseba brez spominov. Ne, še vedno izza oči tistega telesa gleda ISTO samozavedanje - samo database ji je odletel nekam v tri krasne.
- Hoc est qui sumus -

Okapi ::

ali je to še vedno isto samozavedanje, ali je zgolj v vseh pogledih enako.
Samozavedanje je ena od tistih stvari, kjer ni razlike med isto in enako. Če je enako, je avtomatično isto.

O.

Manu ::

Vidim, da se je začel premik mišljenja iz "zavest je produkt možganov" na "zavest je neodvisna od fizičnih možganov". Sam zagovarjam slednjo hipotezo, ...da je zavest neodvisna od fizičnih možganov. To sem sicer zagovarjal že dosti časa, a ni bilo posluha.

Takih je kar nekaj znanstvenikov, a so žal v manjšini. Eden izmed njih je Robert Lanza, ki je precej spoštovan na svojem področju pri raziskavi izvornih celic in s svojo knjigo Principles of Tissue Engineering, ki je ena izmed najbolj citiranih knjig v znanstvenih člankih na tem področju.

On je postavil hipotezo o biocentrizmu. Je ta razlaga manjkajoči člen v "teoriji o vsem"?

V ospredje postavlja biologijo in ne fiziko. Ampak fizike ne izloči. Življenje ustvarja vesolje. Življenje kot zavest.

Dober članek o tej temi je tu: ‘Biocentrism’: How life creates the universe.

innerspace ::

Zavest ko pišem tale post in zavest ko bom sedel na tistem stolu, boš rekel da je ena in ista, pa vendar tale, ko to pišem nič ne čuti svedra.
Samo ga bo.
Vmes bo samo spominska linija.

Zanimiv primer. Ce privzamemo, da je zavest v razmaku med dogodki ista, kako lahko karkoli materialnega vpliva nanjo?
Cas se tukaj kaze kot faktor, ki doloca potek dogodkov in kljub temu je zavest nespremenjena, a se fokusira na posamicne dogodke.
Ali je telo potemtakem instrument zavesti? :)
Malo obracam besede za videt kaj rata.

Ce pa zavest med dogodkom A in B ni ista, potem je spominska linija vse kar jo doloca oziroma skrbi za identifikacijo zavesti z jazom.
Torej je zavest(jaz) posledica telesnih stanj:)

Zabavno8-)


ima svojo komputacijsko plat, ki ni ravno trivialna.

To pa. Grozno kompleksna zadeva.
Donate BTC here: 35KR84u3rXN3in1kCw9YHRz4WF3r5kfFF4

Thomas ::

torej na tak proces nafuraš samo še moje spomine, izkušnje, niti me ni treba popolnoma kopirat - in že sem iz starega substrata prešel na novega?


Indeed.

Sam zagovarjam slednjo hipotezo, ...da je zavest neodvisna od fizičnih možganov.


Če se, Bog ne daj, kresneš po buči, zavest lahko preneneha. Ni ravno neodvisna. Dovolj je, če glava zakinka zvečer pred TV, pa ode zavest.

V ospredje postavlja biologijo in ne fiziko.


Eh, biologija je pač samo ime za neko kemijo, nič drugega. Vse je fizika.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Thomas ()

podbevna ::

Thomas je izjavil:

No ja. Lahko se grem kregat s Holivudarji, če je tale kopija filma Invictus ista kot onale druga, če sem prov plačal, da lahko gledam katerokoli.

Ampak to je isti film. Na tej, na oni in na tretji. Dokler bo vsak en DVD ali kaseta živa, bo film obstajal.

Lahko se grem kregat z Microsoftom, če so Windowsi na tem računalniku isti kot na onem (so z istega "ploščka", kupljeni za 3 računalnike, da bo debata še bolj zapletena).

Ma tole so isti Windowsi, na vseh mašinah s to verzijo.

Tko pa zavest. Če sem zavest, se bom zavedal, dokler bo vsaj nekje še tekla. Če sem Windows 7, se bom Winal 7, vse dokler bo nekje še prižgana kišta, ki jih Wina.

Tko gre to.


Zavest ni program, je kot si sam rekel, le ena subrutina. Ampak vseeno lahko uporabimo primerjavo.

Torej obstaja n verzij software-a.
In? Kaj potem?

Lahko imajo celo vse enake imperative torej obstajaj in se razmnožuj v okolju z omejenimi viri. Lahko imajo celo enaka orodja za izpolnjevanje teh imperativov npr. strukturiraj samopodobo iz spominov in zaznav in ji daj prioriteto 1 - torej skušaj ohranjati četudi za ceno vseh drugih. Vsak SW bo preko subrutine zavest znal urediti lastno identiteto, ločiti sebe od drugih preko zaznav, preko spominov bo vedel kdo je in kako interakcijo hoče z njimi.

In kaj potem? Zakaj bi imela (ne)podobnost procesov pri drugih vpliv na zadovoljstvo z izpolnjevanjem imperativa?

Če podrutina dobro deluje, je nima. Tak SW, ki bo imel napako in mu bo subrutina Zavest tolkla napačen output o zaznavanju lastnega zaznavanja, bo mislil da je vsi, s podobno subrutino (čeprav ne bo imel njihovih zaznav). Verjetno sicer ni evolucijsko stabilen in bo izginil iz sistema z omejenimi resourci, bo pa ob tem ves vesel, da je itak koinkarniran z vsemi in zaznava vse od vseh, čeprav ne zaznava ničesar.

Thomas ::

Jaz nisem moji lasje. Niti moje možganske celice. Jaz sem zavest.

Kjerkoli laufala.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

innerspace ::

Jaz sem zavest.
Kjerkoli laufala.

Da, a kje lahko laufa? Ocitno je telo edini substrat, ki jo lahko prenasa tako kot je.
Masina jo bo bistveno spremenila, ce jo bos uploadal.

Ce.
Donate BTC here: 35KR84u3rXN3in1kCw9YHRz4WF3r5kfFF4

Thomas ::

Vseeno je, kje program laufa. To je vseeno. Eno tako temeljno načelo informatike.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

podbevna ::

Thomas je izjavil:

Jaz nisem moji lasje. Niti moje možganske celice. Jaz sem zavest.

Kjerkoli laufala.


Aha. Ne pa vid, sluh, motorična sposobnost, pomnenje, samoohranitveni nagon ali spolna sla.

Samo ena od subrutin sistema Thomasov um, si ti. In vse ostale primerljive subrutine kot del drugih sistemov, ki tečejo na drugih substratih, si tudi ti.

Edit: Hočem samo povedati, da tako razumevanje "jaz" ne pomeni ničesar več. Kaj je jaz dejansko sem napisal prej. Impresiven, a nič kaj mističen samoreferenčni okvir, ki je potreben za delovanje uma. Moja duša je minljivo orodje mojega trajnega telesa :).

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: podbevna ()

imagodei ::

Thomas> "Če bi trobentice imele zavest, bi najbrž imele vse enako. Kot so enake barve. Samo barva lahko precej oscilira, zavest pa - kot ostali programi - hitro dela nekaj drugega ali nič, če mau "zaoscilira"."

Kristus... Čeravno imamo vsi enako ali celo isto zavest, najbrž ne moreš mimo dejstva, da tale trenutek ne moreš uganit, katera dva prsta iz leve in desne roke sem staknil. Ne moreš mimo dejstva, da ne vidiš izza mojih oči in da ne poznaš mojih misli. Ne moreš mimo dejstva, da če tale trenutek umreš, ti nimaš popolnoma nič od tega, da je moja zavest enaka ali celo ista tvoji. In če ta trenutek umrem jaz, ti o tem ne boš vedel ničesar.
- Hoc est qui sumus -

imagodei ::

Okapi je izjavil:

Pri določenih pojmih ni razlike med isti in enak. Določena informacija je vedno ista in enaka, ne glede na to, v koliko izvodih je razmnožena in na kakšnem nosilcu se nahaja. In če predpostavimo, da so bistvo zavedanja (=zavest) določenega osebka pravzaprav le informacije (tako ali drugače shranje v možganih, lahko pa bi bile tudi kje drugje), potem tudi v tem primeru ni razlike med isto in enako.

O.


Ne moreš primerjat nežive informacije z mojim zavedanjem. Četudi imava jaz in moja kopija enako (ali celo isto) zavest ne.

Še celo pri programih ne gre tako, čeprav bi vi tako radi to prikazali ;) Četudi narediš popoln klon moje inštalacije Windowsov in si jih zinštaliraš na (ENAK, ne ISTI) PC, boš imel zgolj enake Windowse, ne iste kot jaz.

Če obadva laufava Thomasov program Pack'n'Tile, bova laufala vsak svojo inštanco. Če ti ugasneš svojo, moja ni nič prikrajšana. Če jaz ugasnem svojo, sem (ajde, recimo) izgubil vse podatke, vso izkušnjo. Tvoja pa teče dalje, neoškodovano.

Še če kopiram podatke iz svoje inštance v tvojo, ostaja tvoja inštanca Pack'n'Tile tvoja. Mogoče zdaj "misli", da je v bistvu moja in "živi" neko drugo življenje, ampak - teče na drugem procesorju, porablja druge resurse...

Pri SAMOZAVEDANJU pa gremo še en korak dlje: a je dost, da se loopbackan algoritem, ki zaveda samega sebe, požene na kateremkoli substratu, kadarkoli, pa se vedno vzpostavi ISTO samozavedanje? Ali se morda drugo? A bo na ta svet vedno zrla ista oseba, ki ta trenutek gleda izza mojih oči? Al pa še drugače: daš Dato iz Star Treka na servis in ga ne prižgeš pol leta. Ali bo po ponovnem zagonu izza svojih oči še vedno pogledal on?
- Hoc est qui sumus -

Okapi ::

Ne moreš primerjat nežive informacije z mojim zavedanjem
Ti praviš ne, jaz pravim da.

O.

imagodei ::

imagodei>> "torej na tak proces nafuraš samo še moje spomine, izkušnje, niti me ni treba popolnoma kopirat - in že sem iz starega substrata prešel na novega?"

Thomas> "Indeed."

Dejmo rešit najprej eno hudo dilemo:
- če se usedem v teleporter, kjer me natančno posnamete ter po radio zvezi informacijo pošljete na drugo lokacijo, kjer me sestavite in v trenutku, ko ciljni teleporter reče OK, vse v redu, moj original upepelite... V tem primeru se moja uporabniška izkušnja nemudoma preseli v novo telo in JAZ živim dalje?
- če pa ciljni teleporter ni nastavljen tako da pošlje nazaj signal, da je vse v redu (in ga torej ne pošlje), potem pa ne preidem iz starega substrata na novega? Ždel bom v izvornem teleporterju in čakal na zaključek procedure? Po x časa bom nestrpno vprašal operaterja, če me že misli teleportirat? Nakar mi bo odgovoril, da ima očitno neke težave in naj grem kar na letalo? V istem času pa bo na cilju teleportacije moj dvojnik že veselo izstopal iz teleporterja in se veselo nasmihal, kako krasna je tale tehnologija?

Zakaj v drugem primeru moj obstoj (bom pa tako rekel) ne preide iz originala v kopijo? Zakaj ostane individuum original in inidividuum kopija? Zakaj med njima ni neke "magične" zavestne povezave, če pa se je očitno v prvem primeru moje samozavedanje preselilo v kopijo v trenutku, ko sem bil original upepeljen?

Podvprašanje: ali se po petih minutah, ko končno opazijo napako in me (original) varnostniki zvlečejo v zažigalno komoro, moje samozavedanje oz. moj obstoj preseli v kopijo? Če ni tako, kaj se zgodi z obstojem originala? Ali klasično umre, zapre očke in izgine v void (oz. gre v nebesa)?


imagodei>> "Ne moreš primerjat nežive informacije z mojim zavedanjem"
Okapi> "Ti praviš ne, jaz pravim da."

Poskusi zadovoljivo odgovorit na gornja vprašanja. Do takrat je tisto, kar praviš ti, zgolj pobožna želja. Nekaj, kar bi bilo fino, da je, ampak vse kaže na to, da ni.
- Hoc est qui sumus -

CoolBits ::

Če bi se zavest preselila, bi original ostal v globoki komi, še vedno živ ampak samo to, dokler se ga ne upepeli... drugače ne gre IMHO

Okapi ::

V tem primeru se moja uporabniška izkušnja nemudoma preseli v novo telo in JAZ živim dalje?
Tvoja uporabniška izkušnja se ne preseli v smislu, da zapusti eno mesto in gre drugam. Se prekopira, kot se prekopirajo podatki. Ti se podvojiš, iz enega Jaza nastaneta dva, enega uničijo, drugi živi dalje. Noben od njiju pa ne more vedeti, kateri je izvirnik in kateri kopija, ker sta enaka.

Zakaj v drugem primeru moj obstoj (bom pa tako rekel) ne preide iz originala v kopijo?
Saj tudi v prvem ne preide - v smislu, da bi zapustil original in šel v kopijo.

Ali klasično umre, zapre očke in izgine v void (oz. gre v nebesa)?
Ja. Ampak na podlagi izkušenj (lastnih in/ali zanesljivih pričevanj drugih) zatrdno ve, da obstaja posmrtno življenje in se ne sekira.

O.

Saladin ::

Splošna definicija zavesti je enaka vsem ljudem (homo sapiensem - morda celo drugim bližnjim homoidom). Ti si človek z zavestjo, jaz sem človek z zavestjo, ..... vsi smo ljudje z zavestjo.

Ampak to je daleč od tega, da bi to pomenilo neko kolektivno zavest. Ljudje se biološko, spominsko in socialno razlikujemo med sabo. Včasih radikalno, včasih skorajda nezaznavno - ampak jasne razlike so med posameznimi individuumi.

Najpomembnejša pa je ta bilološka raznolikost. Možgani in zavest se nenehno spreminjata glede na genetiko in vsakodnevne izkušnje. Skupek teh zevoluiranih sprememb so tvoji možgani, spomini in zavest, ki emergira iz njih.

Ta individualni skupek procesov, ki ji rečemo zavest, se morda da skopirati na kak drug substrat ali celo podvojiti v identično biološko telo (animacija To be).

Kljub začasni izgubi identitete med prenašanjem je končen rezultate še vedno ti (pod pogojem da je prenos dovolj dober in da lahko nemoteno deluje naprej). V primeru perfektnega kopiranja telesa nastane identična kopija tebe in nihče (razen neporesdne priče dogodka) ne bo videl razlik med vama - tudi sami se ne boste prepoznali kot kopije in originali.

Takšna duplikacija je načeloma nemoralna, ker si dve identične osebe potem delita iste pravice in iste dolžnosti - umor enega izmed njih je klasičen umor z vsemi penali.

Osnovno vprašanje je - kako dober mora biti prenos ali kopija, da nihče (tudi ti) ne opazi razlike.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

imagodei ::

@CoolBits,

mene samo zanima, kaj se zgodi z mojim obstojem. V enem primeru se menda preselim in živim svojo uporabniško izkušnjo naprej, kot da se ni nič zgodilo. V drugem primeru pa...?


Okapi> "Tvoja uporabniška izkušnja se ne preseli v smislu, da zapusti eno mesto in gre drugam. Se prekopira, kot se prekopirajo podatki. Ti se podvojiš, iz enega Jaza nastaneta dva, enega uničijo, drugi živi dalje. Noben od njiju pa ne more vedeti, kateri je izvirnik in kateri kopija, ker sta enaka."

Tole je premikanje zračnih gmot. Nekaj govoriš, pa nič ne poveš. Mene zanima, a ko grem jaz v teleporter potem VIDIM, kako se pred mojimi očmi nenadoma spremeni prizor, zagledam končno postajo in iz nje izstopim. Mene zanima, ali živim naprej. Ne zanima me, ali se prekopirajo podatki, program. Zanima me, ali po končani proceduri izza svojih oči še vedno bolščim JAZ. Ali še vedno obstajam - ne v nekem metafizičnem smislu. Niti me ne zanima, ali obstaja moja kopija. Vse to mi je jasno. Zanima me, ali PREŽIVIM postopek.

In če ga, zakaj se v drugem primeru, ko me zgolj KOPIRAJO, ne pa uničijo, jaz kot ORIGINAL zavedam svoje KOPIJE zgolj kot druge osebe?

Ali - če spet iz prvoosebne izkušnje rečem: zakaj se, ko stopim v teleporter (ki ne uniči originala), nenadoma pred mojimi očmi ne pojavi spremenjen prizor - končna postaja teleporterja? Zakaj ostanem JAZ za svojimi očmi, moja kopija na destinaciji pa se v trenutku začne zavedati, zagleda spremenjen prizor in izstopi iz teleporterja, v prepričanju, da je teleport uspel? (V resnici pa je šlo zgolj za kopiranje)?

Zakaj se te druge kopije original ne zaveda?
- Hoc est qui sumus -

Saladin ::

Mene zanima, a ko grem jaz v teleporter potem VIDIM, kako se pred mojimi očmi nenadoma spremeni prizor, zagledam končno postajo in iz nje izstopim. Mene zanima, ali živim naprej. Ne zanima me, ali se prekopirajo podatki, program. Zanima me, ali po končani proceduri izza svojih oči še vedno bolščim JAZ. Ali še vedno obstajam - ne v nekem metafizičnem smislu. Niti me ne zanima, ali obstaja moja kopija. Vse to mi je jasno. Zanima me, ali PREŽIVIM postopek.

Saj je že pojasnjeno - iz enega nastaneta dva identična "TI-ja". Eden vidi prvotni prostor, drugi vidi drugi prostor. Ob trenutku kopiranja imata povsem identične spomine, osebnost in zavest. Ni magičnega preskoka med zavestmi - imaš pa identično kopijo telesa IN zavesti.

Po kopiranju pa se zaradi različnih kasnejših dogodkov in drugih zornih kotov začneta vse bolj razlikovati.
Tako kot se bi ti razlikoval od sebe, če bi v eni zgodovini stiopil v eno sobo, v drugi zgodovini pa v drugo.

Oba bi v vseh fizikalno/moralno/legalnih pogledih bila ti - z vsemi obstoječimi pravicami in dolžnostmi. Kar pa je nemoralno, saj če bi ti npr. žena to zvedela sigurno ne bi hotela imeti opravka z obema - ampak zgolj z enim (in to verjetno šele takrat, ko bi jo prepričal da si prav ti original, kar bi tudi bilo zelo težko).

"Kopija" pa bi imela iste spomine in zavest in ljubila bi ženo tako kot original - naenkrat pa ji to preprečiš. Enako z službo, otroci, prijatelji,... Od tukaj nemoralnost takega dejanja.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Saladin ()

Okapi ::

Nekaj govoriš, pa nič ne poveš.
Ali pa ti nočeš razumeti.

Mene zanima, a ko grem jaz v teleporter potem VIDIM, kako se pred mojimi očmi nenadoma spremeni prizor, zagledam končno postajo in iz nje izstopim.
Če je zadeva dovolj hitro izvedena, potem je to natanko to, kar bo opisali tvoja kopija na drugem koncu. "Stopil sem v teleporter, obsijala me je močna svetloba, občutil sem nenavadno mravljinčenje in ko sem znova odprl oči, sem bil drugje."

Če tako hiter postopek ne bo mogoče, bo mogoče videti tako, da boš na vstopni postaji najprej izgubil zavest, kot v narkozi. Kopija bo potem povedala takole:" "Vstopil sem v teleporter, omamni plin me je uspaval in ko sem se znova zavedel, sem bil že na cilju."

Zanima me, ali PREŽIVIM postopek.
Ko boš razumel, da se v postopku kopiranja podvojiš in nisi več en jaz, ampak dva jaza, ti bo mogoče malo bolj jasno. En jaz postopek preživi, drugi pa ne.

In če ga, zakaj se v drugem primeru, ko me zgolj KOPIRAJO, ne pa uničijo, jaz kot ORIGINAL zavedam svoje KOPIJE zgolj kot druge osebe?
Ker med obema izvodoma tvoje zavesti ni nobene povezave.

Zakaj se te druge kopije original ne zaveda?
Ker nima njenih spominov od trenutka kopiranja dalje.

Kar pa je nemoralno, saj če bi ti npr. žena to zvedela sigurno ne bi hotela imeti opravka z obema - ampak zgolj z enim
To pa sploh ni nujno. Prav lahko bi bila z dvema še bolj zadovoljna kot z enim. Seks bi bil pestrejši, pa druge ugodnosti bi tudi bile.

O.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

podbevna ::

Okapi je izjavil:


Ko boš razumel, da se v postopku kopiranja podvojiš in nisi več en jaz, ampak dva jaza, ti bo mogoče malo bolj jasno. En jaz postopek preživi, drugi pa ne.
O.


Kaj naj bi to pomenilo? Isto kot če rečem: nas 6 milijard ljudi je 6 milijard jazov? Torej tavtologija. Zato ker ne pomeni nič drugega. Razen če verjameš kot Thomas - jaz sem del VSAKEGA uma ki se zaveda (torej, ki ugotavlja identiteto, ne pa identiteta, ki jo ugotovi)? Ker nič drugega vmes ni ravno logičnega.

Okapi ::

Kaj naj bi to pomenilo?
Pri kopiranju se pač podvojiš - iz enega Podbevna dobiš dva. Oba rečeta jaz sem Podbevna, torej dobiš dva jaza.

O.

imagodei ::

Saladin> "Saj je že pojasnjeno - iz enega nastaneta dva identična "TI-ja". Eden vidi prvotni prostor, drugi vidi drugi prostor. Ob trenutku kopiranja imata povsem identične spomine, osebnost in zavest. Ni magičnega preskoka med zavestmi - imaš pa identično kopijo telesa IN zavesti."

:D Kaj imam jaz od tega? A res ne znate seštet 1+1? Saladin, sicer ne vem, če ti sploh točno razumeš mojo dilemo... Jaz in moja kopija imava lahko iste spomine, iste izkušnje in enako misliva, bova pa še vedno dva ločena individuuma. Ko bo eden izmed naju umrl in bo drugi 1000 km proč, se smrti prvega ne bo zavedal. Dva ločena individuuma. Smrt originala je konec, void obstoja za original. Original nima ničesar od tega, da se nekje sprehaja njegova kopija (razen morda nekega zadoščenja, kot ga imajo starši na smrtni postelji, ko vidijo svoje otroke, žive in zdrave).


V eni situaciji trdite, da sem se JAZ teleportiral, uspešno - v drugi pa trdite, da gre za dva ločena individuuma.


Okapi> "Ko boš razumel, da se v postopku kopiranja podvojiš in nisi več en jaz, ampak dva jaza, ti bo mogoče malo bolj jasno. En jaz postopek preživi, drugi pa ne."

Jao... ;(( Torej ti je jasno, da se obstoj originala konča in je z njim fertik, za vedno? Ti je jasno, da bo KOPIJA sicer z vso pravico trdila:
"Stopil sem v teleporter, obsijala me je močna svetloba, občutil sem nenavadno mravljinčenje in ko sem znova odprl oči, sem bil drugje."

vendar pa ta KOPIJA ni več ti? Nisi več ti tisti, ki zreš izza oči kopije? Ni te več. Gone, lost.

Je to potem jasno? Praviš:
Ker med obema izvodoma tvoje zavesti ni nobene povezave.

Kaj imam jaz potem od teleportiranja? Nič. Vstopil sem v teleporter in umrl.

Na drugi strani se zbudi moja kopija (ki se je ne zavedam, ne živim njenega življenja!) in povsem upravičeno trdi, da so njo teleportirali? Z njenega vidika je to res. Edini problem je, da tam ni več mene, da bi uspel povedat, da postopek ni uspel!


Okapi> "Pri kopiranju se pač podvojiš - iz enega Podbevna dobiš dva. Oba rečeta jaz sem Podbevna, torej dobiš dva jaza."

Jao... ;(( Človek... Dokler nimamo terminologije porihtane, itak ne moremo komunicirat. Zdajle trdiš, da se obeh inštanc sebe zavedaš hkrati in živiš obe življenji.
- Hoc est qui sumus -

CoolBits ::

Nemorejo bit dve iste osebe... ker če bi bil TI v originalu in v kopiji bi videl skozi oči obeh hkrati, kar pa ne gre.
Torej je kopija le kopija, enaka oseba... ni pa tisto TI.

Okapi ::

Zdajle trdiš, da se obeh inštanc sebe zavedaš hkrati in živiš obe življenji.
Kako si to uspel prebrati iz tega, kar sem napisal, mi ni jasno.

Ampak daj ti zdaj meni razloži, kako veš, da te ponoči ne kopirajo in uničijo izvirnik. Kako lahko veš, da si še vedno izvirnik in ne stota kopija. Če predpostavimo, da tehnologija za kopiranje obstaja, mi povej en dokaz, na osnovi katerega bi lahko zanesljivo vedel, da si še vedno izvirnik.

O.

Saladin ::

Jaz in moja kopija imava lahko iste spomine, iste izkušnje in enako misliva, bova pa še vedno dva ločena individuuma. Ko bo eden izmed naju umrl in bo drugi 1000 km proč, se smrti prvega ne bo zavedal. Dva ločena individuuma. Smrt originala je konec, void obstoja za original. Original nima ničesar od tega, da se nekje sprehaja njegova kopija (razen morda nekega zadoščenja, kot ga imajo starši na smrtni postelji, ko vidijo svoje otroke, žive in zdrave).

Glej:
TI si tvoja osebnost, spomini in zavest.
Vse ostane ohranjeno po kopiranju - vključno z telesom.

Ena tvoja instanca laufa v enem telesu, druga pa v drugem. Sta ločeni osebi - ampak sta identični - kopije ne moreš razlikovati od originala. Ščasoma bosta zaradi drugačnih živjenskih poti imela drugačne spomine in doživetja in primerno temu se bo tudi zavest in osebnost spreminjala - ampak to boš še vedno ti in tvoja kopija oz. dve instance tebe.

Seveda, ko bo en izmed njih umrl bo pač ena instanca - en individuum umrl. To ni idealna rešitev - ampak vseeno se lahko realno tolažiš, da nekdo identičen tebi živi še naprej. Tvoja paralelna instanca živi še naprej - z tvojimi spomini, osebnostjo in zavestjo.

Zato je taka stvar nemoralna (razen izjemnih primerov, npr. reševanje zavesti že umirajočega itd.).

EDIT:
Če nisi skužil - pri takem kopiraju/teleportaciji takoj po tem dogodku ni nobene razlike med kopijo in originalom. Če torej takoj ubiješ original, tvoja kontinuiteta v kopiji ni prekinjena (razen za kako sekundo med samim postopkom). Nemoralno pri tem je zgolj umor odrasle osebe z vsemi spomini in svojo zavestjo.

Rešitev zate (da boš "ti" nonstop preživel v aktualnem stanju) je kontinuiran in stalen backup. Npr. dovolj dober upload vseh tvojih podatkov v neko računalo, ki vsako minuto beleži aktualno stanje.
Ko umreš, pa te ta fizikalno regenerira v tebe izpred ene minute.Smrt bi tako pomenila zgolj izgubo ene minute spominov med posamezno osvežitvijo podatkov.

EDIT:
Še bolje pa je Upload in delovanje v simuliranem svetu, kjer ti smrti sploh ni potrebno doživet.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Saladin ()

whatever ::

Okapi je izjavil:

Zdajle trdiš, da se obeh inštanc sebe zavedaš hkrati in živiš obe življenji.
Kako si to uspel prebrati iz tega, kar sem napisal, mi ni jasno.

Ampak daj ti zdaj meni razloži, kako veš, da te ponoči ne kopirajo in uničijo izvirnik. Kako lahko veš, da si še vedno izvirnik in ne stota kopija. Če predpostavimo, da tehnologija za kopiranje obstaja, mi povej en dokaz, na osnovi katerega bi lahko zanesljivo vedel, da si še vedno izvirnik.

O.


Če predpostavimo, da obstajajo E.T., mi povej en dokaz, na osnovi katerega bi lahko zanesljivo vedel, da te niso ugrabili.

Če predpostavimo, da živimo v simulaciji, mi povej en dokaz, na osnovi katerega bi lahko zanesljivo vedel, da imaš svobodno voljo.

Torej, predpostavke so zelo pomembne...
A vnesemo malo solipsizma v debato? Meni dokaj všečna filozofska struja.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: whatever ()
««
53 / 87
»»

Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Teleportacija-prihodnost (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Loža		16631878 (28491) energetik
»

2045: Avatar project (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Znanost in tehnologija		16030878 (28148) guest #44
»

subjektivna izkusnja in umetna inteligenca

Oddelek: Znanost in tehnologija		252602 (2059) OwcA
»

Blue Brain (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija		18714117 (11489) BBB
»

Thomas, pomagaj mi pri širjenju "krive vere" (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija		677970 (6637) Thomas

Več podobnih tem