Vesolje je večje?

Js mislm, da smo pri vedenju o vesolju na točki, k smo bli, k smo mislil, da je zemla ravna, al pa še mal bolj nazaj. čist smo se zeleni. potomci se nam bojo posten smejal.....

Žal ima tale članek FLAW.

Hubblova konstanta in računanje z njo je brez vsakršne vrednosti v Lokalnem Superclusterju. Tukaj se razdalje merijo v milijonih svetlobnih let, kar je daleč premalo, da bi iz tega karkoli sklepali na vrednost Hubblove konstante in starost Vesolja.

Over.

....hvala bogu da se delamo pametne in da se v procesu motimo (sam da pol zmoto zaznamo in priznamo - kot rečmo članek nakazuje) in tko bomo ugotovili, da.......vesolja sploh ni?

No, tole mi gre že na vsa jetra. Vehementno zatrjevanje, "kako nič ne vemo".

Zakaj ne bi tega govorili zase? Z vso vehemenco!

"Naša modrost razglaša, da znanost itak nič ne ve in ne bo nič vedela, yada, yada .... "

Mislim, bravo ej! Če ste tako pametni, pametnejši od znanosti, "katera itak še nikoli ni nič vedela" ... potem pa super!

Ampak to je Z&T. Tukaj se raje pogovarjajmo o tem, kako verjetno je, da je Hubblova konstanta zaradi obnašanja ene bližnje galaksije kaj drugačna in kakšne posledice bi to lahko imelo ali ne imelo ...

V Loži naprimer pa sprostite svoje hribovske duhovne modrosti. Tule je pa keber dal en potencialno znanstveno zanimiv link, jaz sem pa skeptik in hudičev advokat v tem primeru.

Ne utrujat z "modrostmi" nevednih babic in dedkov, vnučki! A je prov? Mamo deal?

Pošteno! Vemo veliko (bolš je, če je steklenica je napol polna)!!

O črni masi masi nevem nč, vrjamem pa, da ima velik vpliv na strukturo in "življenje" vesolja. Kokr vem, smo človeki šele začel spoznavat kva črna masa sploh je in kaj dogaja z njo v vesolju.

S pomočjo zvezd v bližnjih galaksijah katerih absolutni izsev je možno izmeriti. Tako je tudi Hubble dokazal, da so nekatere "meglice" pravzaprav objekti izven naše galaksije.

Thomas, koliko si pa ti star potem?

Kefeide so bile pomembne za izracunavanje oddaljenosti galaksij, ker iz hitrosti utripanja lahko izracunamo kako so v resnici svelte in kako dalec morajo torej biti, glede na njihovo navidezno svetlost.

Ce dve zvezdi utripata enako hitro, pomeni da sta enako veliki. Ce pa je navidezna svetlost ene od njih manjša je razmerje oddaljenosti enako korenu razmerja svetlosti.

Tale zvezda se spreminja tako hitro kot zvezda Mira, vendar je ob svojem maksimumu milionkrat manj svetla torej mora biti tisockrat bolj oddaljena.

Zvezda je kategorizirana kot Kefeida, ce utripa v doloceni periodi. Kefeide so utripajoce spremenljivke, raztresene po vsem nebu.



Bistvo je tle zajeto.

Ne. Zvezda z veliko maso fejst utripa v neki fazi svojega življenja. Iz periode ugotovimo, kakšnega ranga je. Če je ranga zvezde Mira, če utripa njej zelo podobno, pa je za nas milijonkrat manj svetla, potem vemo, da je 1000 krat dlje. Torej kakšnih par milijonov svetlobnih let. Če je to v sosednji galaksiji, potem vemo, da mora biti ta galaksija toliko proč.

To je bilo eno prvih neparalaktičnih merjenj oddaljenosti galaksij.

Za zelo oddaljene pride v poštev tudi red shift. Ampak za zelo oddaljene, milijardo in več svetlobnih let.

BUT.

Smo se pri tem že grdo pomotili. Ko so namesto kefeid uprabili supernove za merjenje oddaljenosti galaksij - ista finta. Toliko masivna supernova toliko poči, ergo kar vidimo mora biti toliko daleč.

Da še bolj natančno povem. Supernova lahko poči bolj ali manj. Odvisno, kako velika je. Tudi je sam potek eksplozije zelo karakterističen za maso, ne samo količina oddane energije.

Tako da lahko rečemo, da če je v sosednji galaksiji razgonilo supernovo v treeh urah, v oddaljeni galaksiji pa tudi v vsega treh urah, potem sta bili supernovi enaki.

Ker vidimo navidezno svetlost obeh pojavov, lahko sklepamo na razmerje oddaljenosti.

A me kdo šteka?

No, če me, potem povem, da smo takole ugotovili, da red shift merjenje ni cool. Da se v bistvu Vesolje širi pospešeno.

Ja.

Stvar je precej preprostejša kot je dolžina tvojega posta Thomas.

Pravzaprav je vsa znanost v preprostih stvareh, ponavadi se je lotujemo preveč izza ovinka. In glede uma se ne bi mogel bolj strinjat s tabo