NASA - 500 svetlobnih let od nas nastaja nadvse nenavadno osnočje. V ekvatorjalni ravnini okoli mlade zvezde se namreč vrtinčita dva diska prahu in plina (iz katerih se počasi oblikujejo planeti) v nasprotni smeri. Znanstveniki sklepajo, da je do tega pojava prišlo, ker je zvezdi uspelo k sebi pritegniti vsaj en že obstoječ in vrteč se disk.
Meritve so opravljali na Very Large Array radio teleskopu, ki ga sestavlja 27 anten premera 25 m razpostavljenih v obliki črke Y. Z obdelavo signala lahko tako dobijo resolucijo primerljivo z anteno s premerom 36 km in hkrati občutljivost 130-meterske antene. Gibanje (velikost hitrosti in oddaljevanje oziroma približevanje ter posledično smer vrtenja) določajo s pomočjo Dopplerjevega pojava, torej primerjanjem frekvenc oddanega (ta je poznana saj je odvisna samo od sestave opazovanca in jo zato lahko določimo v laboratoriju) in prejetega valovanja.
Dopplerjevega pojava, torej primerjanjem frekvenc oddanega in prejetega valovanja.
Ne. Primerjava frekvence valovanja z enega konca z frekvenco valovanja z drugega konca objekta. (en konec se približuje -> povečana frekvenca; drug pa oddaljuje -> zmanjšana frekvenca).
(ker prejeto in oddano valovanje ne moreš primerjat, ker bo pripotovalo komaj čez nekaj sto let)
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Gibanje (velikost hitrosti in oddaljevanje oziroma oddaljevanje ter posledično smer vrtenja) določajo s pomočjo Dopplerjevega pojava, torej primerjanjem frekvenc oddanega in prejetega valovanja.
Kolikor vem, primerjajo prejeto frekvenco s frekvenco, ki jo generira ekvivalentno enak izgorevalni proces na naši najbližji zvezdi oz. kar v lokalnem laboratorijskem poskusu. Verjetno prepoznajo proces po značilnostih frekvenčnega spektra, v katerem so izrazite nekatere resonančne frekvence določenega atoma, npr. vodika ali helija. Če prav razumem zadevo, vzamejo slednji frekvenčni spekter za referenfco, od oddaljenih zvezd sprejet frekvenčni spekter pa je zaradi gibanja zvezd in nas nekoliko odmaknjen od referenčnega. Ugotovi se npr., v katero smer in s kakšno hitrostjo se zvezda vrti (seveda, če je kotna ločljivost sprejemnika zadostna).
Pri vsem tem pa me bega, kako pri svetlobi sploh pride do Dopplerjevega efekta, glede na to, da svetloba potuje relativno na oddajni oz. sprejemni objekt vedno z isto hitrostjo (neodvisno od gibanja enega in drugega objekta). Pri širjenju zvoka po zraku ni tako, saj lahko npr. oddajni objekt potuje s hitrostjo, višjo od hitrosti širjenja zvoka. Hitrost oddaljevanja valovne fronte zvoka od oddajnega objekta je namreč odvisna od hitrosti ter smeri gibanja tega objekta. Torej, kje sem se pri relativnosti širjenja svetlobe zmotil?
> Torej mi vidimo da nastaja, kaj je pa trenutno dejansko tam pa ne vemo ravno, ane? :)
500 let pri nastajanju osončja ne pomeni nič. Ko ga bomo dovolj ostro videli, z nekim bodočim teleskopom, bomo poleg 500 let stare slike, kakršno dobivamo, lahko izračunali tudi 500 ali 5000 let vnaprej.
> Pri vsem tem pa me bega, kako pri svetlobi sploh pride do Dopplerjevega efekta, glede na to, da svetloba potuje relativno na oddajni oz. sprejemni objekt vedno z isto hitrostjo (neodvisno od gibanja enega in drugega objekta).
Na osnovi dopplerjevega efekta (in hubblovega zakona) lahko astronomi izmerijo oddaljenost galaksije. Bolj je galaksija oddaljena od nas, bolj ima spektralni premik pomaknjen k nižjim frekvencam oz. k IR delu spektra, kar se strokovno reče "red shift". Hubblov zakon pa pravi, da je zveza med red shiftom in oddaljenostjo objekta linearna (prosim, popravite me, če sem povedal narobe).
Dopplerjev efekt lahko izmeriš le z eno meritvijo. Ko sonce ali kakšen drug objekt oddaja EM valovanje, le-to vsebuje svoj značilni spekter. H atomi oddajajo značilni spekter, O, S, Fe...... Na podlagi teh spektralnih črt lahko določimo sestavo objekta, ki oddaja EM sevanje in tudi, ali se le-ta oddaljuje/približuje, in sicer na podlagi premikov frekvenc značilnih črt za posamezne elemente.
Je pa zanimivo, zakaj se večino galaksij suče v pozitivni smeri (v smeri urinih kazalcev), zakaj te lastnosti odražajo posamezni sončevi sistemi in ne nazadnje, zakaj te iste lastnosti odražajo tudi planeti sončevega sistema?
Vektorski produkt dveh vektorskih količin da takšne rezultate. Samo, kaj sta ti dve količini? A gre skozi naše vesolje kakšen fluks neznane zadeve, ki potuje v smeri normale na ravnino galaksije?
V bistvu sem malo premislil. Težko trdiš tole, ker je sučnost odvisna od opazovalca. Če gledam eno galaksijo iz ene strani, potem se suče v desno, če gledam iz druge strani, pa v levo.
To trditev bi bilo potrebno malo bolj detajlno proučiti. Zaenkrat pa vstrajam pri drugih dveh.
No sej, maš žegnano z moje strani, da vztrajaš na onih dveh. Razen da Hubblov zakon nikakor ne velja znotraj naše galaksije. Še znotraj Lokalnega Coma-Virgo Superclusterje ne.
