Verjetnost ... spet čudna naloga

Ista naloga je bla na letovšnjem kenguruju in je pravilen odgovor A. Če je realen je realen, nč obtežen nč pa nobenih fomul ni v njem. Se pač zgodi kaj takšnega, saj se je že v resnici tudi(povem iz lastnih izkušenj). Pa nek majstor je reku, da če je obtežen da ni pravičen.Saj ko se to vrti, ima isto možnost da pade na cifro ali grb. Isti loleki so tisti, ki igrajo LOTO na številke, ki so bile izžrebane v prejšnjih krogih. V glavnem isto možnost ima cifra in grb.

Kakšna pa bi bila možnost da ni 50:50 se kovanec v zraku hitreje vrti, ko je z cifro obrnjen navzgor, ko pa je s cifro obrnjen navzdol. Ni logično če mene uprašaš

> Dej še po slovensko, da te lažje razumem.

Ja. Tudi meni ni jasno, kaj blebečeš, frik!

1. Nisi zakompliciral, ampak se ne znaš izražat.

2. Bom probal "po kmečko": sklepam, da misliš vrtenje okrog osi skozi polmer kovanca in da se vrti na mizi (recimo). Začetna frekvenca je irelevantna, prej ko slej se zaradi trenja zmanjša. Ko se zmanjša dovolj, pač prevladajo manjši zunanji vplivi: blaga sapica zraka, neekanomerno (nesimetrično) razporejena teža kovanca (skratka, os ne gre skozi težišče). To slednje velja za vsak realen kovanec - ga ni junaka, ki bi dal težišče natančno v os. pojem "natančno" v naravi (in fiziki) ne obstaja.

Zadovoljen?

na thomasovo vprašanje se ne da odgovoriti. lahko samo trdimo, da je večja verjetnost da je pravilen odgovor C (več kot 50 %), kot je verjetnost da pravilen odgovor B (manj kot 50%).

vsaj intuitivno se mi zdi.

BTW, dokaz, da gre res za računsko numerično napako: 200 milijonov iteracij, same old shit.

> je večja verjetnost da je pravilen odgovor C (več kot 50 %), kot je verjetnost da pravilen odgovor B (manj kot 50%).

Kar pomeni, da je C verjetnejši.

Naloga je povsem dobro zastavljena. Kaj lahko sklepaš iz tistega, kar si videl?

Videl si torej pasti kovanec na cifro 10 krat zapored. Hipoteza, da gre za malo verjetno fluktuacijo takoimenovanega pravičnega kovanca, ni 100% verjetna.

Zatorej, obstaja neka pozitivna verjetnost, da se kovanec nagiba na eno ali na drugo stran.

Verjetnost, da se nagiba na opaženo stran, je večja.

Torej je bolj verjetno, da bo spet padel na cifro.

Verjetnosti se akumulirajo v verjetnost po Bayesovem principu.

O nečem sorodnem smo pa že govorili. Hemplu. Namreč, če opaziš psa v njegovi koči, se verjetnost, da živi Prime minister of GB na Downingu 10 - poveča!

Ja, ampak samo, če izbereš random nečrno stvar (torej ne izbereš namerno nekorkarja) in to za izredno, izredno malo. Ker je na svetu res veliko nečrnih stvari...

Karkoli prikoraka mimo verjetno predpostavlja neko naklučje. To mora biti podano, če jaz prav razumem Bayesov teorem (res pa je da nisem matematik, niti šolan logik).

Bayesov teorem:


Na Wiki v zvezi s tem namreč pravijo:
"If you ask someone to select an apple at random and show it to you, then the probability of seeing a red apple is independent of the colors of ravens. The numerator will equal the denominator, the ratio will equal one, and the probability will remain unchanged. Seeing a red apple will not affect your belief about whether all ravens are black.
If you ask someone to select a non-black-thing at random, and they show you a red apple, then the numerator will exceed the denominator by an extremely small amount. Seeing the red apple will only slightly increase your belief that all ravens are black. "

Glede velikosti sveta pa imaš seveda prav. Ne vem pa kje si prišel do tega, da je najrazumnejša predpostavka o obstoju 2 krat toliko stvari kot si jih videl.

nam je v knjigi za statistiko iz prvega letnika pisal dost o teh kovancih
knjige nimam pri roki, na pamet si pa teh zanimivosti nisem zapomnil
več statistikov je delalo poskuse s kovanci in kockami (če delaš poskus, obstajajo samo realni kovanci in realne kocke)
nekdo je 16000 krat vrgel kovanec in ugotovil, da je po 16000 metih razmerje že povsem na 50:50 - verjetnost je bila 0,5+še nekaj malih decimalk

jaz prvo vprašanje ne zastopim kot vprašanje o odstopanju v malenkostih od 50:50

ampak v osnovi ali je možnost meta enajstič zapored cifre po desetih metih cifre
kaj večja ali manjša kot možnost meta po recimo petih zaporednih metih cifre

jaz pravim da je možnost enaka - takšna kot pri prvem metu
ali pa stotem
če je to 51:49 je pač 51:49
če je 40:60 je pač toliko

zgolj važno da se ne spreminja z meti

možnost za cifro ostaja enaka pri 100tem ali 1000-em
ali miljontem metu

ponavadi rečemo, da ima nekdo ki vrže kovanec možnosti 50:50

Ravno te decimalke so pomembne in potrjujejo realnosr kovanca

s povečevanjem številov metov, so se te decimalke manjšale in tudi krajšale, pri dovolj velikem številu metov, pa bi verjetno prišel na 0,50000000000000000000000000000000001, tle pa že lahko govoriš o metuljevem efektu
če pa je kovanec obtežen na eni strani bolj, je verjetnost, da bo padel na tisto stran dosti večja - namažite kos kruha z maslom, pa poskusite, drug kos pa pobarvajte s flumastrom pa spet poskusite - razlika je zgolj v plasti masla - verjetnost pa se razlikuje za 100%

če se kovanec vrti z hitrostjo 10 obratov na sekundo
potem se zagotovo večkrat odbije od tal in tik preden zadnjič pade na tla je njegovo vrtenje bistveno počasnejše

Kakšno vlogo ima obteženost, ko se kovanec vrti z 10 obrati na sekundo???

Ja luba duša, sej takrat se se vrti, ko se pa vrtenje upocasni pa pade na eno stran in tu ima tezisce velik pomen.

> Še zmeraj je možnost 50:50, da pade na eno ali drugo stran!

Ni. Če je težišče izven geometričnega središča, proti katerikoli ploskvi, potem bo verjetneje padel kovanec tako, da bo težišče pristalo nižje.

Pa še vedno je POŠTEN KOVANEC, kar pomeni da ni nikjer težji

NE Pač sm mal narobe prebral

A je mar kdo kaj takega trdil?

zakaj ti lahko tudi razložim

no razloži zakaj si napisal ta post

Če se ljubi komu napisat program, da zračuna verjetnost (ubistvu samo ^10 vse vrednosti) za i=[0.01,0.99], pa potem poseštet tiste pod 0.5 in tiste nad 0.5 bi se po moje videlo v čem je trik naloge?

> "Možno je, da npr. črna luknja izseva vsa Proustova dela, urejena v zbirki po letnicah izdaje. Je pa malo verjetno..."

Toda kar 87178291200 krat bolj verjetno je, da edinole ne bodo pravilno urejena po letnicah.

Z DA ni nič narobe.

Kakšna je verjetnost, da bo jutri 7. julij? Zelo majhna, pod procent, če ne vem, da je danes 6. julij.

Tako je "apriorna" verjetnost za to, da je sodni dan relativno blizu, neugodno velika, ČE nimamo nobene "šestojulijske informacije",

Ta bi lahko bila pa ta, da bodoči dogodki niso random, pač pa pod našim vplivom, nenaključni. POTEM je Doomsday Argument premagan. Sicer bomo seveda kmalu vsi umrli.

KDo pa je rekel, da se ne boš danes stegnil?

?