kazenski test 13. junij, a ni da 2 tedna pred koncem...

no pač fokso od ang smo razkurl in čeprav naj ne bi več nič pisal je dala za kazen test 13 junija. in če ga piseš šut nimaš cajta za popravljanje. in ona to će.

baje se 2 tedna pred kwoncam ne sme pisat.

če recmo špricnem zadnje 3 ure (angleščina med njimi) in se s temu izognem testu kaj se mi lahko zgodi?

upam da bom doma dobil opravićilo..ampak dvomim

Če maš dovolj ocen, ti pravnoformalno ne more kaj dosti. Lahko se samo obesi na tisti famozni člen 85 %, če boš toliko ur nabral, in ti uturi popravnega. ;)

mislim da če dobiš še tri neopravičene da ti ne bo nič :)
Ne vem kako pa je zdej v srednjih šolah, sam ko se bil js me zadn tedn šole sploh več ni blo.

Pravila gor ali dol, ce ste bli tolk tecni da ni imela druge izbire, prav vam bodi. Vsi sam pravice, pravice, noben pa ne pozna dolznosti ...

Živeli popravni !

no tak je. naša razredničarka ki je pravi zmaj jer rekla da jo podpira...
ampak nej bomo pridni in pol jo prosmo nej ne pišemo, in da je to storila iz obupa, ker prvo leto uči...
to ni šolska čez celo leto, redno smo pisali tako da...

Mah sploh ni fore v tem. Profesorji skoraj vsi po vrsti mislijo da so boga za jajca prijeli ko so postali profesorji in se sklicujejo na njihove pravice. Ko pa jo skušajo uveljaviti dijake pa so ti dijaki neuslišani ali pa kaznovani. Profesorji pa bodo tako ali tako drugega profesorja podprli kot kolega.

Ja to je res o nevzgojeni mladini, samo tudi vsi mladi niso nevzgojeni in potem dobijo kazen tisti, ki so dejanski motili in tudi tisti ki niso. Tudi pri nas v šoli je bila velikokrat situacija, da se razred kaznuje kot kolektiv samo to je traparija. Kako naj priden deloven učenec prepriča 5 razgrajačev naj se umirijo, če jih ne mor niti učitelj, ki ima možnost imeti večjo avtoriteto.

Nova profesorica pa pomojem tudi ne bi smela že takoj prekršiti pravil, sploh v tem primeru saj bo ta kontrolka preveč subjektivna, namenjena iskanju neznanja in motenje pouka see ne ocenjuje ter se kaznuje z vzgojnimi ukrepi..

Temu jest sploh ne rečem problematika. To se ne rešuje sploh.

Strinjam se, da more met profesor avtoriteto v razredu, sam ne pa da krši pravila. Prisilit vas ženska ne more, da pišete tist test. Če vam razredničarka noče pomagat, pejte k ravnatelju. Če pa še un ne bo hotu, se pa zmente, pa pejte kolektivno špricat, boli vas ku***.

Vsaj to bi mi naredl :P

stealth: jest bi pa na prfoksinem mestu mrtvo hladno potalal popravce. Kdo bo krajso odnesel? Ce ima zdrav razum in razrednicarko na svoji strani ...

V časih je bilo tako, če smo v razredu razgrajali smo pisali kratek test - takoj, in ne čež 14 dni. Pa se noben ni cmeril. Ta današnja mularija pa je že ful razvajena in zaščitena. Le kaj bo iz novih generacij ?

če bi jst bil prfoksa bi test ostal napovedan :))

kdor ga pride pisat dobi 5

najboljša kazen je tista ki si jo da kaznjenec sam!

Ma kdo link do pravilnika?

Ne deluje... Ne bom šou js enmu sošolcu pravit nej se umiri ali karkoli......to ni moje delo, to nej profesor uredi, da bo mir. Men včasih paše, da se kdo zajebava v razredu, se vsaj kej smejiš, namesto da nonstop eno in isto nakladanje poslušaš....

To, da se pritisne na kolektiv, to pa so delal u taboriščih in med drugo svetovno vojno, ko so iskal izdajalce in podobno (ubiješ neki nedolžnih, da se ti javi tisti ki je kriv)....To bi mogl z nekim pravilnikom prepovedat, in učitelje ki to počnejo kaznovat.....

Men včasih paše, da se kdo zajebava v razredu, se vsaj kej smejiš, namesto da nonstop eno in isto nakladanje poslušaš....

zakaj si se vpisal pol na šolo?

To bi mogl z nekim pravilnikom prepovedat, in učitelje ki to počnejo kaznovat.....
LOL

CCfly, se podpišem pod tvoj post

PRAVILNIK O PREVERJANJU IN OCENJEVANJU ZNANJA V POKLICNEM IN STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJU

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen
(vsebina pravilnika)

S tem pravilnikom se ureja preverjanje in ocenjevanje znanja ter napredovanje v naslednji letnik v nižjih in srednjih poklicnih ter srednjih tehniških in drugih strokovnih šolah (v nadaljnjem besedilu: šole).

2. člen
(pristojnost za preverjanje in ocenjevanje znanja)

Znanje preverja in ocenjuje učitelj ali izpitna komisija.
Pri praktičnem izobraževanju pri delodajalcu preverja in ocenjuje znanje mojster ali njemu po izobrazbi ustrezen strokovni delavec.

3. člen
(veljavnost pravilnika)

Pravilnik velja za dijake in vajence (v nadaljnjem besedilu: dijaki) ter odrasle.
Za odrasle se uporabljajo določila tega pravilnika ob upoštevanju andragoških načel.

II/1. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA

4. člen
(načini in oblike)

Preverja in ocenjuje se znanje, določeno s katalogi znanja in izpitnimi katalogi. Pri tem se uporabljajo ustrezne oblike in metode in upoštevajo sodobna pedagoška, psihološka in andragoška načela.
V šoli se znanje preverja in ocenjuje pri pouku posameznega predmeta, drugih sestavinah izobraževalnega programa ali pri izpitu. Preverjajo in ocenjujejo se ustni odgovori ali pisni izdelki, vaje, seminarske ali projektne naloge, grafični, praktični in drugi izdelki ter storitve, zagovori, nastopi in podobno.

5. člen
(načela preverjanja in ocenjevanja)

Pri preverjanju in ocenjevanju znanja učitelj:
– upošteva poznavanje in razumevanje učne snovi, obvladovanje praktičnih veščin in postopkov,
– upošteva sposobnost uporabe znanja, analize, sinteze in interpretacije ter druge sposobnosti in spretnosti,
– uporablja, glede na učne vsebine, različne načine preverjanja in ocenjevanja,
– omogoča dijaku in vajencu kritično samopreverjanje in samoocenjevanje,
– spoštuje osebnostno integriteto dijakov in vajencev in njihovo različnost ter pripomore k demokratizaciji odnosov med dijaki in učitelji oziroma vajenci.

6. člen
(preverjanje znanja)

S preverjanjem znanja se v povezavi z učnimi cilji ugotavljata obseg in raven znanja in ni namenjeno ocenjevanju. Učitelj preverja znanje pred, med ter ob koncu posredovanja učnih vsebin.
Pred posredovanjem novih učnih vsebin in veščin se ugotavlja predznanje.
Med posredovanjem novih učnih vsebin, zlasti pri ponavljanju in utrjevanju, se ugotavlja njihovo razumevanje ter analizirajo in odpravljajo vzroki, zaradi katerih jih dijak slabo ali ne razume.
Ob koncu posredovanja novih učnih vsebin se ugotavlja razumevanje celotne učne vsebine in aktivno znanje.

7. člen
(ocenjevanje znanja)

Ocenjevanje je vrednotenje doseženega znanja in se opravi po preverjanju in utrjevanju učnih vsebin.

8. člen
(dijaki s posebnimi potrebami)

Pri dijaku s posebnimi potrebami je treba upoštevati njegove posebnosti, znanje pa preverjati in ocenjevati v skladu s posebnimi predpisi.

9. člen
(ocenjevalci)

Dijakovo znanje ocenjuje učitelj, ki dijaka poučuje, če s tem pravilnikom ni določeno drugače.
Če predmet poučujeta dva ali več učiteljev, se o skupni oceni dogovorijo. Če dogovora ne dosežejo, odloči o končni oceni oddelčni učiteljski zbor. Za pozitivno končno oceno morajo biti pozitivno ocenjeni vsi deli predmeta, ki jih poučujejo različni učitelji.
Če je z izobraževalnim programom določeno, da se vaje ocenjujejo in pri vajah sodeluje strokovni sodelavec, vaje oceni učitelj na podlagi utemeljenega pisnega predloga strokovnega sodelavca.
Pri izpitih in drugih oblikah ocenjevanja znanja, ki se opravljajo pred komisijo, ocenjuje znanje izpitna komisija. Dijaka oceni na obrazložen predlog izpraševalca takoj po ustnem izpitu. Izpraševalec je učitelj, ki v oddelku poučuje predmet, iz katerega dijak opravlja izpit. V njegovi odsotnosti ravnatelj določi za izpraševalca drugega učitelja, ki izpolnjuje izobrazbene pogoje za učitelja tega predmeta.
O doseženem uspehu obvesti kandidata predsednik izpitne komisije takoj po končanem izpitu ali drugi obliki ocenjevanja znanja.

10. člen
(javnost ocenjevanja)

Pri ocenjevanju dijakovega znanja mora biti zagotovljena javnost ocenjevanja. Zagotavlja se predvsem tako, da učitelj dijaka:
– seznani z načini ocenjevanja in se z njim dogovori o datumih oziroma rokih ocenjevanja,
– seznani z obsegom učne snovi, ki jo ocenjuje v posameznem ocenjevalnem obdobju,
– seznani z merili za ocenjevanje,
– ocenjuje v oddelku oziroma v učni skupini,
– obvešča o dobljenih ocenah.
Učitelj mora pri ocenjevanju ustnih odgovorov dijakovo znanje oceniti takoj po končanem izpraševanju, pri ocenjevanju pisnih in drugih izdelkov pa najkasneje v sedmih dneh potem, ko jih dijak odda.
Ocene učitelj vpiše v predpisano dokumentacijo takoj, ko dijaka oceni.

11. člen
(pravica do vpogleda)

Dijaku je treba omogočiti vpogled v ocenjene pisne in druge izdelke. V njih morajo biti ustrezno označene napake, tako da dijak lahko spozna pomanjkljivosti v svojem znanju.
Na pisno zahtevo staršev oziroma drugega zakonitega zastopnika dijaka (v nadaljnjem besedilu: starši) izda šola fotokopijo njegovega pisnega ali drugega izdelka. Pisne oziroma druge izdelke učitelj hrani do konca šolskega leta oziroma do roka za ugovor oziroma do konca postopka. Na željo dijaka jih šola vrne še sedem dni po tem roku.
Dijakovi starši in vzgojitelji v dijaških domovih, če tako določa učna pogodba pa tudi delodajalec, imajo pravico, da se med šolskim letom na govorilnih urah ali na roditeljskih sestankih seznanijo z njegovim uspehom in do vpogleda v redovalnico.

12. člen
(obveščanje o uspehu)

Šola mora ob koncu ocenjevalnega obdobja pisno obvestiti dijaka in njegove starše o ocenah, doseženih pri posameznih predmetih, ob koncu pouka v šolskem letu oziroma po opravljenih izpitih pa tudi o splošnem učnem uspehu.

13. člen
(lestvica ocen)

Znanje se ocenjuje z ocenami od 1 do 5 in sicer: nezadostno (1), zadostno (2), dobro (3), prav dobro (4), odlično (5). Znanje pri praktičnem izobraževanju pri delodajalcu se ocenjuje z oceno “opravil”.
“Nezadostno (1)” je negativna ocena, ostale pa so pozitivne. Podatek o opravljenih oziroma neopravljenih obveznih izbirnih vsebinah se v ustrezno dokumentacijo vpiše z besedami: opravil oziroma ni opravil.
Pri ocenjevanju pisnih in drugih izdelkov se mora uspeh, ki je skladno s katalogi znanja oziroma izpitnimi katalogi izražen v odstotkih oziroma točkah, izraziti tudi z ocenami od 1 do 5.

14. člen
(ocenjevalna obdobja in roki za ocenjevanje)

V šolskem letu so praviloma tri ocenjevalna obdobja. Če traja teoretični pouk manj kot tri mesece, je to eno ocenjevalno obdobje, praktično izobraževanje pri delodajalcu pa drugo.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko šola s soglasjem ministra določi ocenjevalna obdobja drugače.
Roke za pisanje pisnih izdelkov ali njihovo izdelavo učitelj napove ob začetku ocenjevalnega obdobja, najpozneje pa sedem dni vnaprej, in jih vpiše v dnevnik.
Če dijak pri prvem ocenjevanju dobi nezadostno oceno, ga mora učitelj v istem ocenjevalnem obdobju oceniti najmanj še enkrat.
Najmanj enkrat v ocenjevalnem obdobju, v katerem se izvaja teoretični pouk, se pri posameznem predmetu ocenijo ustni odgovori, razen pri predmetih, pri katerih to ni mogoče. Če so v šolskem letu tri ocenjevalna obdobja, se pri posameznem predmetu ocenijo ustni odgovori najmanj dvakrat v šolskem letu.
Dijaku, ki v ocenjevalnem obdobju ni ocenjen, učitelj v dogovoru z njim določi rok za ocenjevanje.
Dijak, ki ni ocenjen do konca pouka, je neocenjen in opravlja predmetni izpit iz celotne snovi. Če je dijak neocenjen v enem ocenjevalnem obdobju, v drugih pa ima pozitivno oceno, obsega predmetni izpit le snov tega obdobja.
Dijaka, ki je iz zdravstvenih razlogov v celoti oproščen sodelovanja pri posameznem predmetu, se pri tem predmetu ne oceni.

15. člen
(pravila v zvezi s pisnim ocenjevanjem)

Za oceno dijak lahko piše tri izdelke na teden, na dan pa enega.
Če je več kot ena tretjina pisnih izdelkov ocenjena negativno, se te ocene ne upoštevajo. Ocenjevanje se enkrat ponovi za negativno ocenjene dijake in za tiste, ki to želijo. Upošteva se boljša ocena.
V primeru iz prejšnjega odstavka mora učitelj ugotoviti vzroke za neuspeh, jih analizirati skupaj z dijaki oddelka in o tem obvestiti razrednika in ravnatelja.
Štirinajst dni pred ocenjevalno konferenco dijaki ne pišejo izdelkov za oceno, razen v primeru iz drugega odstavka tega člena ali če to želijo.

16. člen
(splošni učni uspeh)

Ob koncu pouka v šolskem letu oziroma ko vajenec izpolni obveznosti iz učne pogodbe, se ocenjuje splošni učni uspeh.
O dijakovem splošnem učnem uspehu odloči oddelčni učiteljski zbor na predlog razrednika.
Splošni učni uspeh dijaka, ki ima pravico opravljati izpite, določene s tem pravilnikom, se oceni po opravljenih izpitih ali po preteku rokov za njihovo opravljanje v šolskem letu.
Splošni učni uspeh dijakov, ki ob koncu pouka v šolskem letu niso ocenjeni iz enega ali več predmetov, se oceni potem, ko so ocenjeni tudi iz teh predmetov.
Dijak, ki je iz zdravstvenih razlogov v celoti oproščen sodelovanja pri posameznem predmetu, se pri tem predmetu ne oceni. Ob koncu pouka v šolskem letu se mu v ustrezen dokument vpiše besedilo: oproščen.

17. člen
(opredelitev splošnega učnega uspeha)

Splošni učni uspeh se določi z ocenami: odličen, prav dober, dober, zadosten in nezadosten. Dijak doseže:
– odličen uspeh, če je najmanj pri polovici predmetov ocenjen z oceno odlično (5), pri ostalih pa z oceno prav dobro (4);
– prav dober uspeh, če je najmanj pri polovici predmetov ocenjen z oceno prav dobro (4) ali odlično (5), pri ostalih pa z oceno dobro (3);
– dober uspeh, če je najmanj pri polovici predmetov ocenjen z ocenami dobro (3), prav dobro (4) ali odlično (5), pri ostalih pa z oceno zadostno (2);
– zadosten uspeh, če je pri več kot polovici predmetov ocenjen z oceno zadostno (2).
– nezadosten uspeh, če je pri enem predmetu ali več ocenjen negativno.
Na predlog razrednika oddelčni učiteljski zbor lahko določi odličen uspeh dijaku, ki ima pri enem predmetu oceno dobro (3), pri več kot polovici predmetov pa odlično (5), oziroma prav dober uspeh dijaku, ki ima pri enem predmetu oceno zadostno (2), pri več kot polovici predmetov pa prav dobro (4) ali odlično (5). Pri odločanju se upošteva dijakovo znanje in napredek, prizadevnost, delavnost in samostojnost pri vzgojno-izobraževalnem in drugem delu ter odnos do izpolnjevanja obveznosti iz izobraževalnega programa oziroma učne pogodbe.

II/2. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA PRI DELODAJALCU

18. člen
(obveznost delodajalca)

Delodajalec sproti spremlja in preverja praktično znanje vajenca pri opravljanju posameznih nalog oziroma storitev in s preizkusom v skladu s posebnim predpisom.
Delodajalec mora ugotovitve o vajenčevem napredovanju najmanj enkrat tedensko vpisovati v dnevnik praktičnega izobraževanja in o tem najmanj enkrat v 1. letniku in najmanj dvakrat v višjih letnikih obveščati starše.

19. člen
(potrdilo o opravljenem praktičnem izobraževanju pri delodajalcu)

Delodajalec na podlagi sprotnega preverjanja vajenčevega znanja pri praktičnem izobraževanju in vajenčevih poročil ter evidenčnega lista o opravljenem delu izda potrdilo o opravljenih obveznostih po programu in o tem, da ima še sklenjeno učno pogodbo. Potrdilo mora poslati šoli najkasneje do 20. avgusta tekočega šolskega leta.

III. UGOVOR ZOPER OCENO

20. člen
(postopek pri ugovoru)

Dijak lahko v treh dneh po vpisu ocene v uradni dokument vloži pisni ugovor zoper oceno pri posameznem predmetu.
O ugovoru zoper oceno pri posameznem predmetu med šolskim letom odloča oddelčni učiteljski zbor najkasneje v treh dneh po prejemu ugovora. Oddelčni učiteljski zbor preveri ustreznost ocene na podlagi dokumentacije o ocenjevanju in če je potrebno določi ponovno preverjanje znanja pred tričlansko komisijo, v katero ne sme biti imenovan učitelj, ki je dijaka predhodno ocenjeval.
Ravnatelj mora v treh dneh po prejemu ugovora zoper oceno v letnem spričevalu oziroma po opravljenem izpitu imenovati najmanj tričlansko komisijo. V njej mora biti vsaj en član, ki ni zaposlen na šoli, vsaj en član mora biti učitelj tega predmeta, vanjo pa ne sme biti imenovan učitelj, ki je dijaka ocenil.
Komisija iz drugega in tretjega odstavka tega člena najkasneje v treh dneh po imenovanju na podlagi dokumentacije o ocenjevanju preveri ustreznost ocene. Če to ni mogoče, lahko dijakovo znanje ponovno oceni pri izpitu. Odločitev sprejme in obvesti dijaka najkasneje v sedmih dneh po vložitvi ugovora.
Odločitev oddelčnega učiteljskega zbora oziroma komisije je dokončna.

IV. NAPREDOVANJE

21. člen
(napredovanje)

Dijak konča letnik in lahko napreduje v naslednjega, ko je pozitivno ocenjen pri vseh predmetih in izpolni druge obveznosti, določene z izobraževalnim programom.
Dijak, ki obveznosti iz posameznega letnika ne izpolni do konca pouka v šolskem letu, lahko do konca šolskega leta opravlja izpite po določilih tega pravilnika. Če se obveznosti ne ocenjujejo, jih dijak opravi na način in v rokih, ki jih določi ravnatelj oziroma delodajalec.

22. člen
(pogojno napredovanje)

V naslednji letnik lahko pogojno napreduje tudi dijak, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 46. oziroma 52. člena zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju. Ravnatelj določi način in roke, v katerih mora izpolniti pogoje za vpis v naslednji letnik. Če jih ne izpolni, letnik ponavlja.

23. člen
(napredovanje ob spremembi učne pogodbe)

Če delodajalec in vajenec spremenita ali odpovesta učno pogodbo po 37. in 38. členu, pri podaljšanju vajeniškega razmerja pa po 40. členu zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, ali če vajenec sporazumno zamenja učno mesto in sklene novo pogodbo, mora delodajalec v sedmih dneh o tem pisno obvestiti šolo.
Ravnatelj šole mora po prejemu obvestila na pristojni zbornici preveriti, ali so še izpolnjeni pogoji za nadaljnje izobraževanje in napredovanje v naslednji letnik.

24. člen
(hitrejše napredovanje)

Šola omogoči nadpovprečno uspešnemu dijaku, da z opravljanjem predmetnih izpitov v enem šolskem letu izpolni obveznosti iz dveh letnikov ali iz posameznih predmetov naslednjega letnika.
Hitrejše napredovanje lahko predlaga dijak, njegovi starši, razrednik, oddelčni učiteljski zbor, šolska svetovalna služba ali delodajalec.
O hitrejšem napredovanju dijaka odloči učiteljski zbor. Če šola predlaga hitrejše napredovanje za vajenca, si mora pred odločitvijo pridobiti pisno mnenje delodajalca.

25. člen
(ponavljanje)

Dijak, ki do konca šolskega leta ni opravil obveznosti iz izobraževalnega programa, lahko enkrat ponavlja letnik v istem izobraževalnem programu.
Ne glede na določbo iz prejšnjega odstavka tega člena ima dijak pravico večkrat obiskovati letnik, če zaradi bolezni, starševstva, vojaških obveznosti, izjemnih socialnih in družinskih okoliščin, uveljavljanja pravic iz 56. členazakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju in podobnih razlogov ni izpolnil vseh obveznosti iz izobraževalnega programa.
Ravnatelj šole lahko odloči, da dijak napreduje v naslednji letnik in mu določi pogoje in roke, do katerih jih mora izpolniti.

V. IZPITI

26. člen
(vrste izpitov)

Po tem pravilniku se v šoli opravljajo sprejemni, popravni, predmetni, diferencialni, dopolnilni, delni in zaključni izpiti.
Izpiti so pisni in ustni, lahko pa tudi samo pisni ali samo ustni. Pri izpitu se ocenjuje tudi nastop, opravljanje vaj, zagovor seminarske ali projektne naloge. Pri izpitih iz praktičnega znanja vse ocenjujejo izdelki, ustrezno dokumentirane storitve ter zagovor in poročilo o opravljenem delu.

27. člen
(sprejemni izpit)

Pri sprejemnem izpitu se preizkusijo nadarjenost ali psihofizične sposobnosti, v skladu s pogoji za vpis.
Sprejemne izpite opravljajo kandidati v šoli, ki izvaja izobraževalni program, v katerega se želijo vpisati.

28. člen
(popravni izpit)

Pri popravnem izpitu se ocenjuje dijakovo znanje iz posameznih predmetov, pri katerih je negativno ocenjen.
Kadar pouk posameznega predmeta ne traja do konca pouka v šolskem letu, lahko dijak opravlja popravni izpit pred koncem pouka v roku, ki ga določi šola.
Kot popravni izpiti se opravljajo tudi deli predmeta iz drugega odstavka 9. člena tega pravilnika.

29. člen
(predmetni izpit)

Pri predmetnem izpitu se ocenjuje znanje dijaka, ki hitreje napreduje ali je ob koncu pouka v šolskem letu neocenjen, oziroma znanje dijaka, ki želi preveriti znanje iz predmeta, ki ga v programu, po katerem se izobražuje, ni. Dijak lahko opravlja predmetne izpite do konca šolskega leta. Ravnatelj jih lahko dovoli opravljati tudi po koncu šolskega leta.
Dijak s posebnimi potrebami in dijak iz drugega odstavka 46. in 48. člena zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju lahko opravlja predmetne izpite tudi po vpisu v naslednji letnik, če tako odloči ravnatelj.

30. člen
(diferencialni izpit)

Pri diferencialnem izpitu se ocenjuje znanje, potrebno za prestop v drug izobraževalni program.
Diferencialne izpite opravlja dijak v šoli, ki izvaja izobraževalni program, v katerega želi prestopiti.

31. člen
(dopolnilni izpit)

Pri dopolnilnem izpitu se ponovno ocenjuje dijakovo znanje iz posameznih predmetov, pri katerih si želi izboljšati pozitivno oceno. Ocena se lahko izboljšuje samo enkrat.
Dopolnilni izpit se opravlja od konca pouka do konca šolskega leta, v zadnjem letniku pa do 30. septembra, v roku, ki ga določi ravnatelj.
Če dijak pri opravljanju dopolnilnega izpita dobi nižjo oceno, se ta ne upošteva.

32. člen
(delni izpit)

Pri poklicnem tečaju ter pri odraslih učitelj lahko ocenjuje znanje tudi z vsebinsko zaokroženimi delnimi izpiti. Kdor uspešno opravi vse delne izpite, je lahko oproščen opravljanja predmetnega izpita.

33. člen
(zaključni izpit)

Z zaključnim izpitom se v skladu s posebnim predpisom preverja in ocenjuje znanje, potrebno za pridobitev javnoveljavne izobrazbe.

34. člen
(izpitne komisije)

Vsi izpiti, razen delnega, se opravljajo pred izpitno komisijo. Izpitna komisija ima predsednika, izpraševalca in enega člana. Imenuje jo ravnatelj.
Izpraševalec, lahko pa tudi strokovni aktiv, pripravi teme, naloge in vprašanja za pisni oziroma ustni del izpita.
Izpitna komisija oceni dijaka na obrazložen predlog izpraševalca takoj po ustnem izpitu. O oceni obvesti dijaka predsednik izpitne komisije.

35. člen
(pravica opravljanja popravnih izpitov)

Dijak ima lahko popravne izpite iz največ treh predmetov. Do konca šolskega leta se opravljajo največ dvakrat.
Če ima dijak tri popravne izpite, lahko v junijskem roku opravlja dva. Ravnatelj na predlog učitelja določi, katerega opravlja prvič v jesenskem roku.

36. člen
(število izpitov)

Dijak opravlja najprej predmetne izpite, nato pa popravne. Če skupno število izpitov v izpitnem roku ni večje od treh, lahko opravlja izpite po svoji izbiri.

37. člen
(opravljanje izpitov)

Dijak opravlja popravne in predmetne izpite na šoli, v kateri je vpisan. Predmetni izpit iz predmeta, ki ga izobraževalni program ne vsebuje, pa lahko tudi na drugi ustrezni šoli.
Na isti dan lahko dijak opravlja največ dva izpita oziroma enega, če ima pisni in ustni del.

38. člen
(trajanje izpita)

Pisni izpit oziroma pisni del izpita traja najmanj 45 minut in največ 90 minut. Nastop oziroma vaje trajajo največ 45 minut. Ustni del izpita oziroma zagovor seminarske naloge traja največ 20 minut. Če je izpit samo usten, traja največ 30 minut. Dijak ima pravico do 15-minutne priprave na ustni izpit oziroma njegov ustni del.

39. člen
(izpitni roki)

Roki, pogoji, način in postopek opravljanja izpitov se določijo z letnim delovnim načrtom šole v skladu z izobraževalnim programom in pravilnikom o šolskem koledarju za gimnazije, poklicne, srednje tehniške in strokovne šole tako, da dijak lahko opravi vse obveznosti za napredovanje v naslednji letnik do konca šolskega leta.
Razpored izpitov mora biti objavljen najmanj dva dni pred rokom za njihovo opravljanje.
Ravnatelj lahko iz utemeljenih razlogov določi tudi izredne izpitne roke. Pred odločitvijo si mora pridobiti mnenje učiteljskega zbora.

40. člen
(prijava in odjava)

Dijak se prijavi k izpitu najkasneje pet dni pred izpitnim rokom, odjavi pa se lahko najkasneje tri dni prej.
Če dijak iz upravičenih razlogov ne pride k izpitu ali med izpitom odstopi, ga lahko opravlja še v istem roku, če je to mogoče. O upravičenosti razlogov na podlagi pisne prošnje dijaka ali njegovih staršev in dokazil odloči ravnatelj najkasneje v štiriindvajsetih urah po prejemu.
Če se dijak pravočasno ne odjavi ali se iz neupravičenih razlogov ne udeleži izpita ali ga prekine, je neocenjen.

VI. SPREMLJANJE OCENJEVANJA ZNANJA TER NAPREDOVANJE IN SVETOVANJE

41. člen
(analiza ocenjevanja)

Strokovni organi šole najmanj ob koncu vsakega ocenjevalnega obdobja analizirajo uspeh pri posameznih predmetih, in sicer za vsakega dijaka, oddelek in učno skupino. Strokovni organi šole določijo, katera znanja mora dijak v naslednjem ocenjevalnem obdobju ponovno preveriti.
Analizo v posameznem ocenjevalnem obdobju obravnavajo dijaki oddelka v navzočnosti razrednika, lahko pa tudi učiteljev posameznih predmetov.

42. člen
(svetovanje)

Glede na dijakovo uspešnost razrednik, učitelj in svetovalna služba svetujejo pri:
– napredovanju po izobraževalnem programu, zlasti pri odločanju o izbirnem delu,
– izbiri predmetov zaključnega izpita,
– preusmeritvi v drug izobraževalni program oziroma šolo,
– iskanju dela oziroma nadaljnjem izobraževanju.

VII. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA ODRASLIH

43. člen
(ocenjevanje znanja odraslih)

Znanje odraslih se ocenjuje z ustreznimi oblikami in metodami sprotnega ocenjevanja znanja v skladu s tem pravilnikom.
Ne glede na določbe tega pravilnika se lahko kot oblika sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja odraslih opravljajo tudi predmetni izpiti, kot delni izpiti, izpiti po posameznih letnikih, za celoten izobraževalni program, po modulih oziroma delih izobraževalnega programa.
Odrasli opravljajo predmetne izpite v izobraževalni organizaciji, pri kateri so se prijavili k izpitu oziroma kjer so vpisani.

44. člen
(izpitni roki)

Ocenjevalna obdobja ter roki za opravljanje izpitov odraslih se lahko določijo z letnim delovnim načrtom zunaj rokov, ki veljajo za dijake.

45. člen
(večkratno opravljanje izpitov)

Odrasli lahko opravljajo izpite večkrat, dvakrat pri učitelju predmeta, tretjič in nadalje pa pred izpitno komisijo.

46. člen
(oprostitev)

Odrasli so oproščeni ocenjevanja znanja pri predmetih oziroma delih izobraževalnega programa, za katere lahko v skladu z navodilom ministra, pristojnega za šolstvo, s spričevalom ali z drugim javnoveljavnim dokumentom dokažejo enakovreden standard znanja.

47. člen
(samoizobraževanje)

Izpite opravljajo lahko tudi odrasli, ki so si znanje pridobili s samoizobraževanjem.

48. člen
(napredovanje odraslih)

Kljub določbam tega pravilnika lahko odrasli napredujejo po izobraževalnem programu in opravljajo izpite ne glede na letnik.
Odrasli uspešno končajo letnik, ko so pozitivno ocenjeni iz vseh predmetov in opravijo še druge obveznosti po programu.

49. člen
(obveščanje odraslih)

Določbe drugega in tretjega odstavka 11. ter določbe 12. člena tega pravilnika, ki se nanašajo na pravico staršev, ne veljajo za odrasle.

VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

50. člen
(veljavnost učnih načrtov)

Do uveljavitve novih izobraževalnih programov v skladu z zakonom o poklicnem in strokovnem izobraževanju se namesto katalogov znanja oziroma izpitnih katalogov uporabljajo veljavni učni načrti.

51. člen črtan

52. člen
(ocenjevanje športne vzgoje)

Do uvedbe novih izobraževalnih programov poklicne ali strokovne šole se športna vzgoja ocenjuje z ocenami zelo uspešno, uspešno, manj uspešno. Vse ocene so pozitivne.
Po uvedbi novih izobraževalnih programov poklicne ali strokovne šole se športna vzgoja ocenjuje v skladu s 13. členom tega pravilnika v šolah, v katerih poteka preverjanje novosti s poskusom, v preostalih šolah pa po končanem poskusu.

53. člen
(prenehanje veljavnosti)

Z uveljavitvijo tega pravilnika se za preverjanje in ocenjevanje znanja v poklicnih in strokovnih šolah preneha uporabljati pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 5/81, 29/85, 10/88, 6/90 in Uradni list RS, št. 81/94 in 20/95), razen določb petega in šestega odstavka 18. člena in določb o zaključnem izpitu, ki se uporabljajo do sprejema pravilnika o opravljanju zaključnih izpitov v poklicnem in strokovnem izobraževanju, če niso v nasprotju s tem pravilnikom.

54. člen
(uveljavljanje pravilnika)

Pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, izvajati pa se začne s 1. septembrom 1997.
Št. 603-12/97 Ljubljana, dne 28. julija 1997.
dr. Slavko Gaber l. r.
Minister za šolstvo in šport

kaj pa če bi eni in drugi (učitelji in dijaki) vsi drug drugemu zakonike, določbe idr. pod nos molili? po moje ne bi daleč prišli.

pač: profesorji največkrat opozarjajo le na dolžnosti dijakov, dijaki pa le na svoje pravice. rešitev bi bila nekje vmes

sam se tudi ne strinjam z pisanjem tte naloge. vendar če se je profesorca odločila za kolektivno kazen je že nekaj v tem da se je odločila za to...

sid in ccfly...

predvidevam, da sta srednjo šolo že končala, in sta med šolanjem doživljala podobne izkušnje (da so vas učitelji jebali v glavo in podobno...), zdej pa razmišljata na način....če sem jaz moral skozi to, pa boste tudi vi, če so mene jebali, pa naj tudi vas......

mcnush...

ni pomembno kir predmet je, in kako dolgo bi se moral učit, važno je, da je to kršitev pravilnika, in testa ne sme bit, razem če se dijaki strinjajo s testom...

Stealth: Lej , ko prideš na fax in pogledaš na tisti red okrog sebe, ko predavatalj pred 200 ljudmi ne uporablja mikrofona, to je red, ob katerem se zdi srednja šola zverinjak.

Če hočeš imeti nek nivo, mora biti R.E.D. Nam je pa v večini žal, da ga nismo bili v v ečji količini deležni že v srednji šoli, saj bi mi naprimer strašansko koristilo boljše predznanje matematike.

Vsi pa vemo, da morajo biti inžinirji dobri, saj slabih nihče ne potrebuje (T. Slivnik).

>Ma kaznuje se kolektiv, z namenom, da bi pol kolektiv pritisno na posameznike (razgrajače). Teoretično stvar deluje, praktično pa se ne obnese! Vsi vemo zakaj !

He he, praktično ne deluje zato, ker se ne izvaja pravilno. V praksi bi moral biti kaznovan kolektiv brez razgrajačev. Dati kontrolko, da bi vse brez izjeme pisali šus - razgrajači pa ne bi pisali sploh. Me zanima, kolk dolgo bi še razgrajači razgrajali Pa kolk dolgo bi še kolektiv prenašal sranje po glavi zaradi parih idiotov

Vi res iscete tezave?

Če se mi prav zdi se zaradi nediscipline ne sme pisati testov. V nasem razredu je to en profesor poskušal pa se je kar hitro umiril.

P.S.: Tudi on je bil newbie profesor.

evo poenostavljeno PRAVICE DIJAKA:


Ocenjevanje znanja, ocene
- Na teden se lahko pišejo največ tri pisna preverjanja znanja, ne štejejo pa se popravni testi negativnih ocen.
- Vsa pisna preverjanja, tudi takoimenovani "mali testi", se morajo napovedati; v gimnazijah jih je potrebno napovedati ob začetku ocenjevalnih obdobij.
- Malih ocen in znakov ni in so tudi protizakonite, saj jih zakonodajalec ni predvidel; veljajo le številčne ocene od 1 do 5. Iz znakovnih ocen tudi dijak ne more dobiti nobene ocene v redovalnico. Uporabne bi lahko bile le v primeru odločanja o zvišanju uspeha, da bi bile učitelju v pomoč, da bi se spomnil o trudu dijaka.
- Nižanje kriterijev za pozitivno oceno, v primeru, ko bi se sicer moralo ponoviti pisanje testa, je pereč problem. Ne samo, da se s tem porušijo razmerja v ocenjevalni lestvici, s takšnim početjem je kršen element javnosti: dijaki morajo biti seznanjeni z merili ocenjevanja pred testom.
- Profesorji so skupaj z dijaki dolžni analizirati vzroke za (ne)uspeh (in se ne le zadovoljiti z oceno, da se učenci pač niso učili), če je več kot tretjina dijakov pisala izdelek negativno, in o tem obvestiti ravnatelja ter določiti, kdaj bodo test ponovili.
- Če je test vseboval vprašanje iz snovi, ki ni bila napovedana v obsegu snovi, se razveljavi samo to vprašanje.
- Spraševanje ni časovno omejeno.
- Opomini in graje ne obstajajo!
- Domača naloga je namenjena utrjevanju in kvečjemu preverjanju znanja, nikakor pa ocenjevanju.
- Če nimaš učbenika, se to ne sme sankcionirati z oceno.
- Po zaključku ocenjevalnega obdobja morajo dijaki prejeti obvestilo o uspehu. Na njem se v primeru negativne ocene mora vpisati, iz katere snovi je dijak dobil negativno oceno, ki je ni popravil, in v kakšnem roku jo bo predvidoma popravil. Torej ne popravlja celotnega ocenjevalnega obdobja, ampak samo snov tistega testa.

Vzgojni ukrepi in izostanki
- Neopravičene ure so vzgojni ukrepi in jih ne moraš dobiti zaradi neznanja ali nesodelovanja pri pouku, ampak če si (neopravičeno) odsoten.
- Razlog, da nekdo ne sme v razred, je lahko le, če bi ogrožal življenje in varnost. Torej imaš pravico prisostvovati pri pouku četudi zamudiš, in tudi, če si sankcioniran z neopravičeno uro.
- Zaklepanje v šolo je popolnoma nesprejemljivo, saj je nehumano, šola je vendar neobvezna in javni prostor. Vendar zaklepajo lahko, če zagotovijo vse t. i. varnostne elemente, ki jih ora predvideti ravnatelj (širina izhodnih vrat, način odpiranja, puščice za izhod, alarmiranje...).
- Ni predpisa, ki bi določal, da dijak dobi neopravičeno uro, če pri uri ne posluša. Lahko pa te profesor odstrani (prva klop, kabinet), lahko te tudi ustno izpraša.
- Organizirana odsotnost vsega razreda se obravnava popolnoma enako kot ostala odsotnost posameznika. Naj bi pa analizirali, zakaj se je to zgodilo.

Druge šolske zadeve
- V 1. letniku dobijo dijaki "Zelene knjižice" s pravilniki, vsako leto pa publikacijo, ki jo izda šola.
- Za zamenjavo ravnatelja predlagajo dijaki svetu zavoda (Svet šole) postopek razrešitve, saj je postopek razrešitve obraten postopku imenovanja. Pobudnik za začetek postopka je lahko tudi Šolska dijaška skupnost.
- Na predlog dijakov odloča o menjavi profesorja ravnatelj. Druga možnost, v primeru disciplinske odgovornosti, je uvedba disciplinskega postopka zoper profesorja, če na primer slabo podaja snov in se na pogovor ne odzove. Skrajna oblika je suspenz profesorja zaradi hujših kršitev, kot so spolne zlorabe, uživanje in razpečevanje mamil, alkoholiziranost na delovnem mestu… V slednjem primeru, če je le možno, inšpektor pride na šolo takoj.
- Na šolah se pojavljajo številne storitve, ki zahtevajo plačilo. To se imenuje nadstandard. Ta nikakor ne mora biti obvezen (»Ne opraviš letnika, če ne opraviš šole v naravi v okviru obveznih izbirnih vsebin.«), predlaga ga ravnatelj, potrditi ga mora Svet šole ob soglasju Sveta staršev.
- Nezakonito je, da šola dijaku ne podeli spričevala dokler ne plačaš fotokopij, vrneš knjig v šolsko knjižnico, obvezno kupiš letnega poročila…
- Prinašanje hrane in (nealkoholne) pijače v učilnico med poukom se uredi s hišnim redom. Če ti učitelj prepove, mu lahko pojasniš, da gre za stvar njegove dobre volje in ni prepovedano; zato lahko spregleda.
Zapis nastal ob pogovoru z namestnikom glavnega inšpektorja RS za šolstvo, g. Rozmanom, na 1. vikendu Odbora za socialo in izobraževanje v oktobru 2001.


To da kao imamo preveč pravic in premalo dolžnosti govorijo samo PROFESORJI

Gandalfar: Prej ko bodo spoznali, da ce jebejo svet jih bo svet nazaj jebal, prej bodo odrasli.

To je že res, sam to velja sam za tistih 5 ljudi v razredu recimo. Kaj pa drugih 20 ?

Na živce mi že grejo vsi profesorji, ko mislijo da so ne vem kaj, in delajo karkoli hočejo. Lahka da unim petim ukore, ne bi meu nič proti, pokliče starše, ravnatelja, razrednika, tut cool. Da pa da celemu razredu zarad petih ljudi pisat kazenski test (taki testi niso ponavadi glih user-friendly).... to je pa že preveč. Pa me boli kurac kiro šolo je človek naredu in kulk izkušenj ma.

Slovenski šolski sistem pa je res u kurcu, se strinjam s Phoebsom. Mam svoje razloge in tut ideje, kak bi nej zgledal, ampak to je za čist drugo temo...