Nevidna moč

Ali pa Ericksona, če ima par mesecev prostega časa

Tisti, Dr Tasic je pa sploh patron, na neki oddaji na sloveniji 1 je vlekel nek astralni prah iz zraka. Sem gledal to oddajo še ene parkrat in se lepo vidi, da je imel prah v roki (ker totalno spremeni pozo in način kako drži tisto roko) že preden je začel mumbo jumbo. Toliko o njegovih sposobnostih.

Je pa Tasic hodeča knjižnica, še posebej na področju okultnega.

Edit: možno, da je bil tisto nek drug čarovnik, ki je prav tako južnjak

Mici spet pojma nima o tem kaj govori.
Sem točno povedal kdaj placebo deluje. Aidsa pa nikoli nebo pozdravil.
A je to težko za razumet Mici?

->Ti praviš, na nasvete bioenergetika čim prej pozabi.

Kdaj sem to rekel? Rekel sem naj pozabi na tistega, ki pacienta premika brez da se ga dotakne.
Sem že večkrat povdaril, da placebo lahko deluje pri določenih boleznih. NE pa pri vseh.
Ampak najhujša nesramnost je pa to, da človeku lažeš, da mu boš npr ozdravil bolezen za katero placebo ne more delovati.


->Jaz pa pravim, da njegovi nasveti človeku lahko kdaj pa kdaj tudi koristijo in je zato tvoj nasvet LAHKO SLAB.

Ja, se strinjam. Nikdar nisem rekel, da ne morejo koristiti. Vendar le, ko se ne gre zdravit bolezni tipa AIDS itd...
Moj nasvet je sllab, ker si ga napak razumel. Je pošten.

No pa vseeno...

jaz sem se zmeraj v dilemi...glede na to kako sem bil vedno proti bioenergetikom in šarlatanom (sem se vedno), ki so ljudjem govorili in jih zavajali, da jim lahko ozdravijo prenekatere somatske bolezni in ostalo. A dokler nisem na lastne oči videl, kako mi je znanec sepal eno leto brez uspeha, zdej pa kr vse uredu...mislm WTF??
Kako hudica bi lahko nekdo ozdravil delovanje zivcev in stem bolso prekrvavitev noge...se zdej sm preprican da ne z bioenergijo...samo vse tako kaze, da je neki un mudel naredu. Jebat ga...zaenkrat je to argument (zame) v prid bioenergetikov, ki mi ga nuben se ni mogu razlozit znanstveno...npr placebo, ki se ga ponavadi uporablja pri razlagi ozdravljanja bioenergetikov, ali pa ljudi ki enostavno iz muhe delajo slona ali pa celo lazejo, vse le v prid bioenergetikov.

Kaj tocno je bilo narobe z mudelom in pa kako je vse zgledal...sem pa ze uzgor napisu.

Uglavnem mistery for me...upam da ne za dolg, glede na to da eni pravjo da ceb obstajala se ena taka dodatna energija vesolje kot tako nebi obstajalo...cudn da se se skp drzim (kdo je ze to trrdil na temu forumu?) :hehe :P

tistmu se pa reče črna materija pa res obstaja, sam zaenkrat se še ne da z no manipulirat

MadMicka
Tvoji prdlogi so praktični le če bi res malo ljudi hodilo k njim plus bi bili zdravo razumski. Ker če svetujemo ljudem da hodijo k bioenergetikom povzročimo to, da nihče nebo več verjel v uradno medicino. Ki zdaj veliko ljudem pomaga na podoben način kot bioenergetiki. Pripiše jim nekaj, in oni so že zadovoljni...

Boš rekel saj je isto!
Ne pa ni. Ko bo šlo za pravo bolezen bo tisti ki je prej hodil k bioenergetikom šel k njim in umrl, tisti ki se je pa hodu k uradni, bo šel na operacijo in z večjo verjetnostjo preživel.

>>Če bi ljudje vedeli, kaj točno gre pri teh stvareh narobe, bi nehal verjet v energijske kanale/vozle in podobna natolcevanja.

Problem je, da večina v te stvari ne verjame po defaultu.
Konfucij pa pravi, da tam, kjer ni vere, tudi vračila ni.

Vnesite tukaj>>Če bi ljudje vedeli, kaj točno gre pri teh stvareh narobe, bi nehal verjet v energijske kanale/vozle in podobna natolcevanja.

Problem je, da večina v te stvari ne verjame po defaultu.

Da ne verjamejo v energijske vozle, dobre/slabe/karkol_pride_prav strani energijskih sekanj ipd.....Ko v kakšni večji skupini ljudi pogovor zaide v te vode, lahko zelo lepo vidiš, kako res ne verjamejo:

Recimo, da začnem v isti skupini govorit o tem, kako se mi je marmelada na kruhu sformirala v ježa in začela z bodicami streljat proti meni v taktu Zdravljice - kako me bodo gledali in komunicirali z mano? Da pa začnem govorit o prešečiščih energijskih polj iz devete dimenzije, ki zdravilno vplivajo na energijski disbalans v delu telesa pod popkom... vsaj 2 tretjini bosta začela z zanimanjem poslušat, če še temu dodam referenco (to je rekel Zolaj_tibeto_hiti, ki je baje pozdravil že na tisoče rakavih bolnikov) bo odstotek še večji.

Bioenergija?
Kako veš da obstaja? Kako jo merimo? Kje nastaja in kako se porablja?

Magija?


Cirkusanti na temni strani Lune? Znanstveno še nedokazano... niti se nihče noče ukvarjat s tem, ampak jaz vem, da so tam.

Zato pa se pojavlja alternativa, ker znanost zavrača za zdaj nerazložljive pojave in jih pometa pod preprogo.

Dej ti prvo primer pojava ki ni razložljiv.
Osebno ga še nisem zasledil.

>>Dej ti prvo primer pojava ki ni razložljiv.
>>Osebno ga še nisem zasledil.

Beyond Belief: Fact or Fiction @ Wikipedia

Popolnoma dovršeni znanstveni pristop pravi, da z veliko verjetnostjo obstaja neničelna verjetnost, da se je vsaj eden izmed domnevno resničnih dogodkov zgodil natanko tako, kot so ga opisali v seriji.

Omejenec oz. prostak (spet prosto po Konfuciju) trdi natanko tisto, kar ustreza njemu. Brez samokritike.

Pa se majo za ljudi z znanstvenim pristopom.
V bistvu se ves čas branijo pred napadi na svoj zaprt sistem dojemanja.
V smislu: "Uee. Uee. Noceno se enga aksioma. Mamo ze zdaj probleme. Uee. ".

Hja, kdo je pri "nadnaravnih zadevah" naiven je težko reči. Recimo, osebno ne verjamem v Boga, ampak opažam, da večina ljudi starejši ko so, bolj verjamejo v Boga. In zaradi tega ŽIVIJO BOLJ SPOKOJNO ŽIVLJENJE. Kar seveda pomeni, da živijo bolj KVALITETNO ŽIVLJENJE.
Prepričevati jih v nasprotno je kontraproduktivno. Vera je nevidna moč. To je moč, ki jo nekateri tukajle očitno ne razumejo. Vera pomeni slepo zaupanje bodisi v Boga, bioenergetika, mambodžambo, karkoli že. Vera je nekaj, kar je izven dosega fizike. To vemo in je prav, da to tudi upoštevamo.

p.s.: jaz dam milijon tolarjev tistemu, ki dokaže, da vera v človeku ne okrepi energije in volje, da pride do cilja, karkšenkoli že je....

Ameriski marinec z googli bi lahko zaznal izpuh kot motnjo v IR spektru.

Z nevidnimi bitji z nevidnimi mocmi je tko.
Treba si je predstavljat maksimalni mozni napredek, ki ga lahko dosezejo ziva bitja znotraj enga "big-bang cikla". Potem predvidevaš, da si določen kolektiv zelo zelo naprednih živih bitij zaželi preživeti big bang in v naslednjnjem "dihljaju vesolja" nadaljevati z določene pozicije.
Nato predvidevaš, da ne živimo v prvem izmed takšnih ciklov in da jih je že bilo vsaj več in da obstajajo določene razmišljujoče entitete, ki so ohranile informacije iz "prejšnjega vesolja".
Če bi komur uspelo dokazati, da "big bang" wajpa vse na vseh možnih nivojih eksistence, potem spet predvidevaš, da so nevidna bitja z nevidnimi močmi eksisistenčno možna v kasnejših stadijih znotraj posameznega "življenja vesolja".
Ta razlaga predpostavlja, da je kaotičen univerzum kreator razmišljujočih bitij in ne obratno. Samo bi se večina prisotnih prej strinjala s takšno teorijo kot pa z nasprotno. Mamo kult častilcev kaosa tukaj.

Dej ti prvo primer pojava ki ni razložljiv.
Osebno ga še nisem zasledil.

No, dobro. Primeri IBS (izkušnja bližine smrti) ali angleško NDE (near-death experiance). To so primeri, ko človek klinično umre in doživi elemente obsmrtnih izkušenj npr. lebdenje pod stropom in opazovanje svojega fizičnega telesa.

Elementi obsmrtnih doživetij, ki jih je na osnovi obravnav več kot 150 primerov izpostavil dr. Moody:

- brnčeč zvok in občutek umirajočega, da je mrtev
- umirajoči doživi mir in pride v stanje brez bolečin
- ZTI - zunajtelesna izkušnja (angleško out-of-body experience, OBE) umirajoči ima občutek, da je zapustil svoje telo in lebdi kvišku nad svojim telesom in opazuje zdravniško ekipo, ki se ukvarja z njegovim telesom
- izkušnja tunela na koncu katerega je sijoča bela svetloba
- svetlobni ljudje, ki ga na koncu tunela čakajo in ga pozdravijo, ponavadi so to že umrli sorodniki in prijatelji
- bitje luči, s katerim se sreča, ki ga doživi kot boga ali angela
- film življenja, ki se jim panoramsko prikaže vsega, kar so počeli v življenju (posebej jim razkrije vse, kar so storili drugim in jim da vedeti, da je ljubezen najpomembnejša v življenju)
- odpor do vrnitve (bitje luči jim pove, da se morajo vrniti v življenje ali jim da na izbiro da ostanejo ali se vrnejo. Umirajoči vedno čuti odpor, da bi se vrnil. Vrnejo se samo zaradi tega, ker ne želijo zapustiti ljubljenih oseb ali ker morajo dokončati neko delo, ki ga prepoznavajo kot pomembnega.)

IBS se dogaja že od nekdaj, če gledamo na zgodovinske zapise. Neposredni opisi IBS v času starih grkov na primer.

Albert von st. Gallen Heim, švicarski geolog in alpinist, je leta 1898 objavil prvo zbirko bližine smrti, ki so jih opisovali različni ljudje: alpinisti, ki so doživeli smrtni padec v Alpah; vojaki ranjeni v bitkah; delavci, ki so padli z gradbenih odrov; posamezniki, ki so doživljeli IBS ob utapljanju. Tudi sam je doživel IBS.

Dr. Georg Ritchie je leta 1943 kot ameriški vojak 'umrl' in bil odpeljan v mrtvašnico, kjer se je čez čas spet vrnil v življenje.

Dr. Raymond Moody, študent filozofije, ki ga je očaralo pripovedovanje Georga Richija. Ob nadaljnem šolanju za zdravnika je srečal mnogo bolnikov, ki so imeli izkušnjo klinične smrti. Potem, ko je postal doktor medicine je izdal zbirko 150 zgodb, ki je izšla v tudi slovenščini z naslovom Življenje po življenju.

Dr. Elisabeth Kübler - Ross, opazna psihiatrinja, ki je v svoji praksi spremljala umirajoče na njihovi zadnji poti. Znana je po svojih prispevkih, ki obravnavajo psihološke faze umirajočega.

Dr. Kenneth Ring je izpeljal prvo resno znanstveno študijo tega fenomena. Lotil se je je, ker so ga poročila tistih, ki so doživeli IBS, globoko pretresla.

Od leta 1980 se pojavljajo vse bolj resne, sistematične in dolgotrajne raziskave IBS. Njihova odkritja se v veliki meri ujemajo, z vsako novo raziskavo pa raste tudi vedenje in razumevanje tega pojava. Najbolj znana imena: Dr. Michael Sabom, Dr. Melvin Morse, Dr. P. M. H. Atwater, Dr. Peter Fenwick, Dr. Olaf Blanke, Pim van Lommel, Bruce Greyson in drugi.

Tisti, ki doživijo IBS se jim neizbrisno vtisne v zavest naslednja spoznanja, kot jih je opisala oseba z IBS:
"Ne bojim se več smrti, ker sedaj vem, da smrt ni boleča. Spoznala sem tudi, da sem sama odgovorna za svoje življenje. Predvsem pa vem, da s smrtjo ne izgineš, da duša obstaja, da je življenje večno."

ZTI se lahko izkusi neodvisno od IBS - torej ni nujno, da si blizu smrti, ampak preposto izstopiš iz svojega fizičnega telesa.

Pogovarjal sem se s kolegico, ki je ko je bila še majhna, kadar ji kaj ni bilo po volji preprosto šla iz telesa in se na ta način uprla, če je morala kaj narediti (to je počela, ko je bila sama v svoji sobi in je 'kuhala mulo').
Tudi sam sem doživel ZTI (zunaj telesno izkušnjo, ki ni povezana z klinično smrtjo). Fizično telo sem doživel kot zelo grob in glasen 'stroj'.

spletna atran, ki govori o IBS

obsežna bibliografija o IBS

self-research labaratory, kjer raziskujejo ZTI, ki jih ne povzroči klinična smrt, ampak z zavestnim izstopom iz telesa pod določenimi pogoji ali z doživljanjem ekstra-zaznavnih percepcij

international academy of consciousness

Jaz sem doživel out of the body experience. Vsaj zdi se mi. Star sem bil okrog 12 let, blo je pa to med prosto uro v učilnici.
Preprosto feeling, da se kompletno zavedaš vsega kar se dogaja v tvoji bližini, ne moreš se premikat in občutek imaš, da si dva metra višje, kot dejansko si.
Meni je bilo zabavno, ampak nič posebnega. Zgledalo je, kot da traja par deset sekund, pa je po kasnejsem razmisleku trajalo le kako sekundo.

Težko rečem, da je to točno ta stvar, ki jo nekateri opisujejo kot nekaj nadnaravnega, ampak se mi zdi, da bi marsikdo bil precej presenečen nad tem občutkom in vem, da bi precej ljudi, ki vrjamejo v "mistiko" temu pripisoval neke magične lastnosti.

Dejstvo pa je, da jaz v tistem trenutku nisem izstopil iz mojega telesa (ni bilo nobenih izstopnih ran) in s tem početjem nisem dosegel ničesar "nadnaravnega".

Imel sem ovčutek, da sem slišal čisto VSE možne zvoke v tisti učilnici (govorjenje 20ih učencev + ostali zvoki). Zabaven občutek. Ampak sem takoj za tem opazil, da nimam pojma, o čem se je kdo pogovarjal. Še človeka, ki se je z mano pogovarjal nisem slišal.
Pač je bil to en glitch v možganih. Morda so se možgani rebootali, ker se niso dobro naspali, na kar kaže že to, da se je zadeva začela z deja-vujem (pogledal sem peresnico in dobil tist "hmm a nisem jest tole že videl" občutek).

Zadeva je meni mistična natanko toliko kot deja-vu ali sanje -> Nič.
Aja pa zadevo se da lepo doživet, če si dovolj zadet. Sem imel že enouren povezan deja-vu, ampak take domačice ne delajo več. :)

Dejstvo pa je, da jaz v tistem trenutku nisem izstopil iz mojega telesa (ni bilo nobenih izstopnih ran) in s tem početjem nisem dosegel ničesar "nadnaravnega".

Nihče, ki je doživel ZTI ni imel nikakršnih izstopnih ran... zato ne vem o čem govoriš.
"Nadnaravnega", če misliš lebdenje v zraku ali hitro potovanje iz enega kraja na drugega ali kaj podobnega nisi izkusil mogoče zato, ker je bila tvoja izkušnja prekratka. No, doživel si pa razširitev zavesti in ekstrasenzorne sposobnosti (zvok).

Ne gre za to, da bi temu pripisal magične lastnosti. Bolj sem zagovornik hipoteze, da je zavest neodvisna od fizičnih možganov.
Ko rečemo nečemu magično to razumem, kot bi rekli, da je nerazložljivo. In v tem primeru ja, mogoče trenutno nerazložljivo, ampak vse se da razložiti. Biokemijski procesi so po tej hipotezi posledica energijskih procesov. Energijski procesi kot procesi, ki se dogajajo v hipotetičnem bioenergijskem telesu človeka.

Še dva primera iz te knjige:

Izkušnja pri teku:
"Vsako jutro tečem, saj mi pomaga, da ohranjam kondicijo, ki jo potrebujem predvsem zaradi svoje terenske službe. Hkrati me dobro sprosti, saj imam takrat glavo čisto 'prazno'. Nekega jutra sem tekla kot običajno, le nekako bolj sem bila zamišljena, bolj obrnjena vase. Tekla sem že kakšnih 15 minut in sem se na kratko zavedla, da sem v nekakšnem čudnem stanju pasivnosti - nisem bila otopela, a po drugi strani se mi je zdelo, da okolje okoli mene ne pripada istemu svetu. Kot da gre za dva ločena svetova. Nato pa sem dobila občutek nenavadne dvojnosti. Po eni strani sem lebdela nad svojim telesom, po drugi strani pa je telo še vedno teklo - brez mene! Zdelo se mi je, da bi lahko odlebdela kamorkoli.
To je trajalo kakšnih sto ali dvesto metrov, nato pa sem se spet znašla v običajnem stanju zavedanja. Takoj sem se ustavila in se usedla na travo. A počutila sem se popolnoma običajno, kot da se ni nič zgodilo. Izkušnja se ni več ponovila, čeprav sem si vedno želela, da bi se."
38-letna ženska iz Ljubljane

Izkušnja pri padcu:
"Ko sem se z vrha hriba vračala nazaj v dolino, sem nekoliko nerodno stopila in se zapletla v korenino. V naslednjem trenutku sem se že kotalila po tleh in po nekaj metrih treščila z glavo v štor. Skoraj istočasno pa se je zgodilo nekaj nenavadnega. Zdelo se mi je, kot da me je nevidna sila potegnila ven iz telesa in v neobičajnem miru in tišini sem zrla na lastno nezavestno telo. Vse je bilo mirno, le zaskrbljena prijateljica je tam spodaj nemočno tresla moje telo in ga skušala obuditi k zavesti. Ne da bi zares vedela kako, sem se čez čas spet znašla v telesu. Česa podobnega še nisem doživela nikoli prej niti pozneje."
gospa srednjih let

> Preveč CO2 ima podoben efekt.

Tudi preveč O2 lahko ima zanimive efekte

Ja problem tega, da je vse to posledica možganov je edino to, da se obsmrtna doživetja dogajajo, ko je EEG=0 in potem je težko to podkrepit s tem, da je za svetlobni tunel krivo pomanjkanje kisika v možganih in da je to podobno učinkom drog, kjer je EEG še kako izražen.

Prav tako pa si izventelesnega doživetja ne znajo razložiti pri ljudeh, ki so od rojstva slepi, pa vednar lahko natančno opišejo okolico in postavitev predmetov in tudi barvo le-teh.

Pač kakor se imamo za razumna bitja smo glede na razmevanje vesolja pač na ravni modrozelenih alg in malo narcisoidno je reči, da nečesa ni, ker pač tega ne znamo razložiti na svoji ravni razuma.

Sicer pa bomo prav vsi do zadnjega relatvino kmalu spoznali ali je kaj po smrti ali ne. Jaz sem prepričan, da je.

Ja problem tega, da je vse to posledica možganov je edino to, da se obsmrtna doživetja dogajajo, ko je EEG=0 in potem je težko to podkrepit s tem, da je za svetlobni tunel krivo pomanjkanje kisika v možganih in da je to podobno učinkom drog, kjer je EEG še kako izražen.

Ok, argument vreden premisleka, se strinjam. Ampak ne zdrži.
Če EEG=0, ti takšna oseba tudi ni povedala nič. Trditev, da so vse to doživljali ravno takrat, ko si ti odčitoval EEG nima podlage.
Ko so ti ljudje (spre)govorili, EEG ni bil nič. Pri ponovni vzpostavitvi aktivnosti možganov se je pa dogajalo točno to, kar sem že razlagal. In ja, do vseh teh "doživetij" lahko človek pride v manj kot pol sekunde.

Prav tako pa si izventelesnega doživetja ne znajo razložiti pri ljudeh, ki so od rojstva slepi, pa vednar lahko natančno opišejo okolico in postavitev predmetov in tudi barvo le-teh.

Slepi ljudje lahko vizualno dojamejo slušne dražljaje. Dovolj podrobno, da nedoslednega človeka preslepijo, da so dejansko videli. Tudi glasbo lahko na računalniku prikažeš slikovno, pa ne bo zaradi tega nobeden šel pisati knjige o nadnaravni danosti računalničkih čipov.

Oddaja je bil narejena za ciljno skupino, ki verjetno niso bili znanstveniki, tako da je predstavitev vprašljiva. Edino oprijemljivo dejstvo je bil natančen (?) opis pogovorov in seveda opis operacijskih. Vse ostalo (doživljanje ljubezni in ostalih subjektivnih zadev) se da razložiti na lažji in manj spektakularen način.

Vendar je treba biti previden. Takšna oseba se ne zbudi naslednjo sekundo po vzpostavitvi možganske aktivnosti, ampak zaradi hudih stresov, ki jih telo doživi v teh trenutkih traja kar nekaj časa, preden je takšna oseba sploh sposobna razmišljati, govoriti itd.... To traja ponavadi vsaj en teden. Ajde dva dni. Dovolj, da slišiš vse pogovore tipa ("mi smo se pa že pogovarjali, da je mrtva.... ", "sem že mislala, da je odpisana", "to je pa tista, ki je bla mrtva kar nekaj časa, pol so jo pa oživeli"), ki jih (sicer v dobri veri) interpretiraš po svoje in tako predstaviš novinarki.
Kako je lahko vedela za postavitev operacijskih - ne vem, vendar so oddelki za intenzivno nego včasih zelo blizu le-teh.

Torej: ja obstaja možnost, da je bilo nekaj nadnaravnega. Ampak postavi to napram verjetnosti, da drži moja obrazložitev. Celo zelo banalen scenarij, da je npr. imela ta oseba prijateljico, ki je delala na tem oddelku, s čimer je dobila vse potrebne podatke itd... je bolj verjeten od nekih pripovedk.
Ljudje hočejo verjeti v nadnaravnost, ker so preleni/preotročji/predepresivni, da bi preprosto objektivno razmislili.

In ja,.. obstaja verjetnost, da se na mojem bančnem računu spontano sproducira 5 mio eurov.

Slepi od rojstva pomojem zelo tezko razumejo koncept barve. Se manj so pa sposobni brez pomagal dolociti barvo predmetov, ki jih ne poznajo (in jim ni noben povedal kaksne barve so). Sploh pa: Ce ti nikoli noben nebi povedal kako zgleda rdeca (modra, zelena, rumena,...) barva; ampak mislim NIKOLI; da se v celem zivljenju sploh ne seznanis s formalno sprejetimi imeni (in koncepti) barv. Kako potem opises izgled predemeta?

Mene pa predvse moti to, da so si neslepi ljudje kar po defaultu predstavljali, da so barve, kot so jim bile opisane s strani slepih, dejansko bile doživete kot take. Kaj veš, mogoče so kar govorili o neki lastnosti predmetov, te lastnosti bi lahko potem imenovali barve. Ok stresam iz rokava, vendar je taka obrazložitev enako možna.

EEG so merili pacientu med operacijo? In takrat ko je bil EEG mrtev je pacient dozivel out of body experience in nevem kaj se vse?

A je ze kdo dejansko videl kako se EEG meri? Clovek dobi na glavo eno tako zanimivo kapo v katero nabijejo kakih 20 elektrod, ki zaznavajo tiste majhne mozganske tokove.

Morda je EKG kazal ravno linijo. EKG je pa delovanje srca. Ko se srce ustavi, mozgani se kar nekaj casa brcajo. Ce pa ni EEG aktivnosti, potem pa ni nicesar vec.

Go google & wiki, pa si preberite razliko.

Aja...It was on TV it MUST be true!