Forum » Znanost in tehnologija » Kam gre dež, ki pade v depresije?
Kam gre dež, ki pade v depresije?
Thomas ::
Nimajo vodovodov. To jim ni velika prioriteta, da bi jih imeli. Četudi umirajo zaradi tega v tisočih, jim še vedno ni vodovod kakšna velika prioriteta. Niti ne vidijo vzročnosti.
Vodo pobirajo, kakor so pač vajeni. Iz mimo tekočih rek in potokov, ali pa kar iz luž. Tako kot so vedno počeli, kar je tradicija.
Preden bo vodovod, bo treba modernizirat njihove tradicionalistične meme.
Neka "država v razvoju" - oziroma bolje rečeno, "država izven razvoja" - dolguje zahodnim bankam 10 milijard dolarjev. Koliko vodovoda so zgradili s tem denarjem? Blizu 0 kilometrov. Če bi ga 10 tisoč kilometrov - milijon $ na kilometer - bi bilo vsaj nekaj. Tako pa, tisti denar se je porabil "drugje". Le da nihče ne ve kje. Odpis dolga 10 milijard bo ... bo prav tako prazna gesta.
Ne bi zahajal v politiko. Ampak tale jamr zaradi vode, nikokor ne izhaja iz tega, da bi ne bilo dežja. Dež je.
Vodo pobirajo, kakor so pač vajeni. Iz mimo tekočih rek in potokov, ali pa kar iz luž. Tako kot so vedno počeli, kar je tradicija.
Preden bo vodovod, bo treba modernizirat njihove tradicionalistične meme.
Neka "država v razvoju" - oziroma bolje rečeno, "država izven razvoja" - dolguje zahodnim bankam 10 milijard dolarjev. Koliko vodovoda so zgradili s tem denarjem? Blizu 0 kilometrov. Če bi ga 10 tisoč kilometrov - milijon $ na kilometer - bi bilo vsaj nekaj. Tako pa, tisti denar se je porabil "drugje". Le da nihče ne ve kje. Odpis dolga 10 milijard bo ... bo prav tako prazna gesta.
Ne bi zahajal v politiko. Ampak tale jamr zaradi vode, nikokor ne izhaja iz tega, da bi ne bilo dežja. Dež je.
gzibret ::
Jezero Vrana je res depresija, zapolnjena s sladko vodo, ki jo črpajo direkt v vodovod. Cres ima zadosti padavin, da pritok pokrije izparevanje vode med letom, ne pa črpanja pitne vode, kar se kaže v nižanju gladine.
Kako pa je možno sladko jezero pod morsko gladino tako blizu morja?
Zaradi geološke zgradbe terena, saj je tam sinklinala (neka ogromna "skleda"). Vendar to nebi bilo dovolj, če nebi med karbonati (apnencem) nastopale nepropustne plasti (laporovci, glinavci), ki preprečujejo oziroma zelo upočasnijo vdor slane vode. To si lahko predstavljamo kot eno veliko streho v obliki črke V, v sredino pa steka kapnica. Tak vodotok je zelo ranljiva zadeva, saj bi že en razlit sod nafte v vplivnem območju jezera uničil ta vir.
Pa še nekaj o ljudskem mitu, da voda, ki teče čez 7 kamnov je čista. To je le delno res. Kamnine oziroma njena drobnozrnata frakcija lahko res delno veže polutante nase, vendar ne večno. Ko so vse proste vezi napolnjene z nafto ali težkimi kovinami, se polutant pač ne more nikamor več vezati. Mikrobi tudi prispevajo nekaj k razgradnji onesnažil, vendar le v nezasičeni coni (plast proda, ki ni vedno pod vodo), v zasičeni coni pa se bore malo dogaja.
Če imamo v vplivnih območjiv vodnjakov npr. vrtičke, pač lahko računamo na ostanke škropiv (antrazin npr.) v vodi, če pa gre čez autocesta, pa bodo v vodi slej kot prej težke kovine, olja ali nafta (bencin). Je le vprašanje let.
Kako pa je možno sladko jezero pod morsko gladino tako blizu morja?
Zaradi geološke zgradbe terena, saj je tam sinklinala (neka ogromna "skleda"). Vendar to nebi bilo dovolj, če nebi med karbonati (apnencem) nastopale nepropustne plasti (laporovci, glinavci), ki preprečujejo oziroma zelo upočasnijo vdor slane vode. To si lahko predstavljamo kot eno veliko streho v obliki črke V, v sredino pa steka kapnica. Tak vodotok je zelo ranljiva zadeva, saj bi že en razlit sod nafte v vplivnem območju jezera uničil ta vir.
Pa še nekaj o ljudskem mitu, da voda, ki teče čez 7 kamnov je čista. To je le delno res. Kamnine oziroma njena drobnozrnata frakcija lahko res delno veže polutante nase, vendar ne večno. Ko so vse proste vezi napolnjene z nafto ali težkimi kovinami, se polutant pač ne more nikamor več vezati. Mikrobi tudi prispevajo nekaj k razgradnji onesnažil, vendar le v nezasičeni coni (plast proda, ki ni vedno pod vodo), v zasičeni coni pa se bore malo dogaja.
Če imamo v vplivnih območjiv vodnjakov npr. vrtičke, pač lahko računamo na ostanke škropiv (antrazin npr.) v vodi, če pa gre čez autocesta, pa bodo v vodi slej kot prej težke kovine, olja ali nafta (bencin). Je le vprašanje let.
Vse je za neki dobr!
Azrael ::
Odkod podatek, da se gladina (in količina vode) jezera Vrana niža?
Hodim na Lošinj že več kot 20 let pa je bilo lani septembra jezerska gladina zelo visoka, tudi obalno drevje je bilo v vodi. Ne spomnim se, da bi bilo kdaj toliko vode. Najmanj jo je bilo okoli leta 1995, potem pa vsako leto malo več. Se mogoče dno dviguje?
Istočasno zadnja leta tudi na lokalnem radiu Jadranka redno govorijo, da na otokih Cres in Lošinj ne velja omejitev porabe vode.
Torej, kako je s tem?
Hodim na Lošinj že več kot 20 let pa je bilo lani septembra jezerska gladina zelo visoka, tudi obalno drevje je bilo v vodi. Ne spomnim se, da bi bilo kdaj toliko vode. Najmanj jo je bilo okoli leta 1995, potem pa vsako leto malo več. Se mogoče dno dviguje?
Istočasno zadnja leta tudi na lokalnem radiu Jadranka redno govorijo, da na otokih Cres in Lošinj ne velja omejitev porabe vode.
Torej, kako je s tem?
Nekoč je bil Slo-tech.
gzibret ::
Jaz sem bil na Cresu konec avgusta predlani oziroma leta 2003. Gladina vode je bila žalostno nizka. Sicer ne vem, kako je dlogoročno, ali se dviguje ali spušča (glede na obalni pas jezera je izgledalo, kot da je včasih voda bila dosti višje, tako, na prvi pogled iz ceste). Vsekakor pa je gladina vode odvisna od razmerja med padavinami in porabo vode+evaporacija.
Vse je za neki dobr!
Azrael ::
Baje je bilo 2003 res malo manj vode v jezeru avgusta (dolgo vroče poletje brez omembe vrednih padavin že od maja meseca), ko pa je konec avgusta začel dež in ni znal nehat , pa je bilo v 10 dneh jezero spet polno. Ni problema tisto nihanje, ko se vidi del prodnate obale in cevi, taka nihanja so običajna. Samo lani pa je bilo vode res največ odkar hodim tja, so imeli zelo mokro poletje in se je suho in toplo vreme začelo šele septembra .
LP, Azrael
LP, Azrael
Nekoč je bil Slo-tech.
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Poraba vode v gospodinjstvu (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 15251 (13353) | Okapi |
» | Osmotska elektrarna (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 10602 (8149) | Spock83 |
» | Poselitev morja !? Načini bivanja v prihodnosti ... (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 8810 (6933) | Matev |
» | Pitna voda-Velik problem ?! (strani: 1 2 )Oddelek: Problemi človeštva | 15274 (14224) | Tarzan |