Poraba vode v gospodinjstvu

Živjo,

stanje je blo treba sporočit in sem si zabeležil, koliko sva 2 porabila v februarju = 8,6 m3, dnevna poraba = 300 litrov (to vam piše tudi na položnici).

Po mojem sva čist povrpečna porabnika. Se mi zdi pa to precej ekscesno. 300 litrov na dan on avg?!

Koliko pa vi porabite?

Jah, računaj, da pralni stroj porabi ~50L na pranje. Če imaš pralno-sušilnega je praktično podvojeno.
Si že na 100L. Povprečen pomivalni stroj ima ~15L na en cikel. Če se tuširaš gre tud hitro precej vode. Zelo tricky je recimo WC kotliček. Nanj večina pozabi, gre pa vanj čista pitna voda in so običajno okoli 10L kapacitete. Če ga vedno sprazniš do konca ni tko nedolžno glede na to da greš na malo potrebo večkrat na dan...

Ja jaz sem za prejšnji mesec napisal, februarja nismo zalivali

To sem že sam razmišljal. Zakaj vsaka hiša nima zbiralnika za deževnico, ki bi se uporabljala samo za WC. Z možnostjo preklopa na navadno vodo, če pač zmanjka zaloge. Globalno bi se sigurno poznalo pri porabi vode.

Zakaj črpalko? Daš na podstrešje zbiralnik pa je. Ne rabiš črpalke. Samo potem bi moral mal prilagodit zadevo, da se zbere dost vode, ker ne moreš postavit zbiralnika tolk nizko, da bi se zbiralo iz žlebov, ki so postavljeni najnižje na strehi. Pa na vonj vode sem tud že pomislil ja... To bi verjetno šlo samo pri novi gradnji, predelovat se pomoje ne splača in bi bilo preveč komplicirano. Plus podstrešje mora bit podstrešje, dandanes pa večina daje na podstrešja še sobe...

na podstrešje devat zbiralnik je malce neumestno. tam se voda ne zbira, poleg tega jo moraš gor prečrpat. poleg tega moraš narediti ustrezo konstrukcijo za tistih par ton...
zato pa so za v zemljo rezervoarji, pa eden hidrofor z velikim rezervoarjem pa je stvar rešena. in taki rezervoarji imajo filtre da filtrirajo vodo. lahko pa se dodaja kakšna kemikalija za dezinfekcijo, recimo hipoklorit, če je to možno.

za pralni stroj načrtuješ to vodo uporabljat al samo za wc?

In zakaj bi cunje uničil?

O.

Včasih je bilo zlasti na Krasu, ali pa na jadranskih otokih, nekaj čisto vsakdanjega uporabljati zbrano deževnico iz domače cisterne. Bolj previdni je sicer ravno pili niso, vsaj ne neprekuhane ali klorirane, da bi imel kdo pomisleke z njo perilo prati, pa nisem nikoli slišal. Pa sem precej let hodil na en vikend, kjer ni bilo vodovoda, ampak cisterna za deževnico.

O.

hmmm, dvomim da si ravno pravilno seznanjen z vsem tem okoli vode...

Sem ravno hotel to napisat, pa si me prehitel. Prefiltrirana deževnica zna biti izven urbanih okoli celo boljša od te, ki vam priteče iz pipe. Ampak za McDonalds generacijo je itak najboljša Coca Cola in Redbull...

Ne bluzi.

O.

@barbapapa1, koliko načrtuješ znižanje porabe iz omrežja?

Daj preberi si vsaj moj post malce višje....polapismeni...sem verjetno dlje pil deževnico, kot si ti star....

Na komunalni mi je enkrat rekel, da je norma 4m3/osebo/mesec.

Pozdrav

Kuglvinkl, groba ocena je okoli 1/3 trenutne porabe, ki je (po računu) 14m^3/mesečno (4 osebe / 2 gospodinjstvi). Ni pa bil prihranek osnovni "lajtmotiv" za izvedbo tega. Bolj sem imel v mislih to, da lahko poleti zalivamo vrt kljub prepovedi (kar se konec julija in v avgustu pogosto dogaja), pa moja mati je alergična na bilokateri mehčalec in pere brez tega, posledično je perilo trdo. Ravno ona oz. njena pripoved, da so v njeni mladosti vse prali v kapnici, seveda brez mehčalca in z doma kuhanim milom, pa je bilo perilo mehko, je bila povod, da bomo poskusili tudi prati s to vodo.

Ker se je obnavljala hiša, ni bilo problem zraven dati eno cev za ta namen,pa tudi denar je bil na voljo. Če bi gledal samo skozi ekonomsko računico, bi po sedanjih cenah vode to bilo čez.... 200 let :)

LP

Jože

Merim 4 leta in v tem času imam popvprečno dnevno porabo 410L /dan oz 12,25m3/mesec
(5 članska družina)

Če imaš namen zalivat travo,rože okoli hiše se hitro splača vgradit kakšen rezervoar kam...

@barbapapa1, super informacije, hvala. Tudi pri meni ni leitmotiv prihranek, ker je voda (vsaj zaenkrat) relativno poceni, dober evro za porabo in fiksnih 15 evrov za omrežnino.

Gre bolj tko za precej geekovsko/DIY zadevo. Se pravi, nekaj se da izboljšati.

klemenSLO je 3. mar 2012 ob 18:40 izjavil:

Merim 4 leta in v tem času imam popvprečno dnevno porabo 410L /dan oz 12,25m3/mesec
(5 članska družina)

Odrasli?

Zelo enostavna rešitev za poletno zalivanje vrta z deževnico, nekje okoli hiše si postavi par plastičnih zabojnikov, vsak mislim da ima volumen 1 m³ (oblika kocke), jih dvigneš za cca pol metra, do njih spelješ dovod vode iz žleba.
Lahko jih tudi vkoplješ, samo potem boš potreboval še črpalko če boš hotel zalivati, drugače uporabiš prosti pad.

Ne vem, od kje vam ideja, da vode zmanjkuje? Vsak dan na stotine in tisoče kubikov odteče po Savi, Dravi, Muri, Soči ... v morje. Pri nas je vode dovolj in problem predstavlja kvečjemu kmetijstvo, ki onesnažuje podtalnico, ne pa to, koliko vode splaknemo v stranišču ali jo porabimo za tuširanje.

Dokler stane en kubik evro in porabiš za vodo recimo 3 evre na mesec na osebo, je šparanje z vodo en čisto navaden lol.

O.

Vsako leto pade več kot dovolj dežja in vsa tista voda, ki jo ti "prišparaš z varčnim splakovalnikom, ali ker zapiraš vodo, medtem ko se miliš pod tušom, ravno tako odteče (mimo tvoje pipe) v morje. A misliš, da jo kje skladiščijo za hude čase? Voda ves čas kroži, en del gre po rekah direkt v morje (ali kar z izparevanjem v zrak), drug pa naredi vmes še obvoz skozi vodovodno omrežje. Če bi hipotetično v Sloveniji za eno leto zaprli čisto vse pipe, ne bi imeli naslednje leto čisto nič več vode.

O.

Eni očitno pozabljate na to, da je potrebno vložit nekaj energije, da voda priteče do vas. Če pa imaš domač hidrofor, pa ta dela le tedaj, ko vodo rabiš. Poleg tega ni transportnih izgub. Pri pranju ne onesnažuješ okolja z mehčalci. V školjki se ne nabira kamen, ki se običajno čisti z okolju škodljivimi sredstvi( čeprav okoljsko zavedni to delajo s kisom) itd. Okolje je le eno, ohranimo ga za zanamce!

iz studenca dvomim da je voda mehka. ali ste jo analizirali?

Za lj
Zgodovina vode v Ljubljani

Že pred mnogo stoletji je prostor, kjer danes leži mesto Ljubljana, z obiljem vode, s številnimi površinskimi vodotoki in izviri na Ljubljanskem polju in Barju nudil ugodne pogoje za naselitev. V časih rimske Emone so prebivalci našli vodni vir v hriboviti okolici njihovih domov, odpadna voda pa je po zbirnih kanalih odtekala v Ljubljanico. Vodovod, ki je tekel izpod Golovca proti Mestnemu trgu, je bil uporaben dolga stoletja, po nekaterih virih celo do potresa 1511. Če smo se kdaj vprašali, zakaj so prav vasi Dravlje, Koseze in Šiška že dolgo naseljene, je odgovor tu. Rimljani so do teh naselij speljali vodovod iz izvira Zlatek v Podutiku, ki je bil v rabi še leta 1737. Pod Rožnikom, za sedanjim Cekinovim gradom, je bilo pomembno zajetje, ki je kasneje napajalo vodnjak na Mestnem trgu. Javna oskrba z vodo nato ni napredovala, tako da se je v srednjeveških zgodovinskih obdobjih in pred njimi mesto oskrbovalo z vodo iz studencev in vaških vodnjakov. V letu 1888 je bila sprejeta odločitev, da se 3 km severno od naseljenih površin mesta izgradi črpališče Kleče kot galerija s štirimi vodnjaki, primarni vodovod v dolžini 27.326 m in rezervoar na Rožniku s prostornino 3030 m3. Kopani vodnjaki so bili z natego v podzemnem rovu povezani z jaškom, v katerem je bila batna črpalka na pogon s parnim strojem. Dve leti po odločitvi, 17. maja 1890 je v prvih 606 hiš že pritekla voda. V letu 1910 je bilo na vodovod priključenih že 1368 hiš. Leta 1940 so parne kotle ugasnili, saj so črpalke priključili na električno omrežje. Vodarna Kleče je imela v letu 1950 šest vodnjakov, leta 1970 pa že petnajst in leta 1989 sedemnajst. Od takrat se kapaciteta vodarne Kleče ni spreminjala.
Vodarna Hrastje je začela s štirimi vodnjaki obratovati leta 1953, dve leti kasneje pa je začela obratovati vodarna Šentvid, ki danes obratuje s tremi vodnjaki. V letu 1975 je bila kapaciteta vodarne Hrastje podvojena in danes je na tej lokaciji deset vodnjakov.
Leta 1981 je bila zgrajena vodarna Brest na vršaju reke Iške, ki je prvotno izkoriščala le vodonosne sloje v zgornjih, holocenskih sedimentih, danes pa izkorišča tudi podzemno vodo spodnjih vodonosnih plasti. Leto kasneje je bila na levem bregu reke Save izgrajena vodarna Jarški prod.