Kam gre dež, ki pade v depresije?

Transpiracija, osmoza...

Iz zaprtih (opuščenih) rudnikov pa ne črpajo.

Ampak to je bolj za ilustracijo. Kako je z "naravnimi depresijami", na katere pade vsako leto meter dežja, že tisoče let? Kje so tisti kilometri vode?

Voda izlapeva. To še pospešujejo rastline. Ena sama koruza naj bi v sezoni od pomladi do jeseni "predelala" 170 l vode.

V suhem poletnem dnevu izhlapi 5 l/m2 na dan.

Meteorološki izraz za to je evapotranspiracija.

Lahko se tudi nabira v podtalnih vodah ?

Iskanje posplošenega odgovora je zapleteno. Upoštevati moraš sončno lego, vegetacijo, vrsto prsti, njeno globino, koliko vlage lahko veže, potem morebitne razpoke v strukturi tal, potek različnih plasti kamnin pod površjem...

Če padavine v kratkem ne poniknejo, potem transpirirajo oz. vlažijo bližnjo okolico (luža style). Ako hitro poniknejo, potem se lahko ob kakšni nepropustni plasti akumulirajo v podzemno jezerce, žilo...kak fenomen v obliki podmorskega sladkovodnega izvira se bi tut našel...

Pa še mal več kot več kot 0m, ker je gostota morske(slane) vode večja kot sladke vode.

> V Istri so depresije in je precej dežja. Kam odteka tista voda?

Kje? A maš koordinate, da pogledam na topografsko in geološko karto?

Drugače pa: voda teče vedno dol, če le ni zraven kake geotermalne energije ali pa evapotranspiracije. Ali pa če ni ujeta v ozek kanal, za sabo pa ima nekaj 10 ali 100 m vodnega stolpca. Ali pa če je zraven kaka pumpa.

>> O ne, to pa ne. Ker morje bi pridrlo nazaj v depresijo.

Potem zanikaš možnost semipermeabilnosti. Podzemni vodotoki so kompleksna zadeva in pogosto neraziskana.

> Potem zanikaš možnost semipermeabilnosti. Podzemni vodotoki so kompleksna zadeva in pogosto neraziskana.

Zelo neverjetno se mi zdi, da ne bi dobila stvar nobene razpoke, če bi prehajala sladka voda z osmozo skozi membrano v morje.

> Tam je depresija, ampak ne tako globoka, da bi šla pod 0.

Potem ni depresija, če mene vprašaš.

Možno je, da Istra ne premore nobene depresije, da se samo hvalijo zaradi turizma. Ne izključujem, sam nisem meril.

> Depresija je samo takrat, ko gre nadmorska višina v minus.

Sej. A je možno, da sploh ni pravih depresij v Istri? Ki bi šle pod 0 m n.m. ?

Hehe ... ja.

Pa Srbi tud: Njihov pogled na Negotin.

Myth busted? O Istranskih depresijah.

No, vseeno, nekatere so realne. Trboveljska, dno rudnika. Tudi v Istri so opuščeni globoki premogovniki. Vsaj to. Mrtvo morje in Kaspijsko jezero, tudi. Pol Nizozemske, kjer pa vodo pumpa veter navzgor v morje. Pa še mnoge druge.

So pa tudi še tavprašljive. Na polotoku Istria (!) v delti Donave naprimer. In Danska močvirja, kjer se tudi hvalijo s 5 metrov pod morjem.

Tiste v Istri so precej kot Negotinska. Najverjetneje. Samo legende.

Druge, realne, pa IMO skrivajo vodo pod površjem.

Najglobja. Ne pa največja po volumnu, ta je Kaspij.

Ima pa Mrtvomorska svoj sistem vodovja, pod zemljo ločen od bližnjega Mediterana. Reka Jordan se izliva v veliko slano jezero, ki sliši na ime Mrtvo morje, kot vemo.

Koliko takih avtonomnih vodnih sistemov je še na kopnem, mene zelo zanima.

Eden je v Prekmurju, kjer Radensko črpajo iz globine. Sama v morje ne more steči. Torej - koliko je tega še?

IMHO - neraziskano področje.

Ali kamnine skrivajo vodo pod površjem ali ne sploh ni vprašanje. Vprašanje je le, kako globoko, kakšna je kvaliteta in koliko se jo da načrpati. Če zvrtamo vrtino v Sahari bomo tudi slej kot prej prišli do vode, samo bomo ponucali ogromno elektrike, da jo bomo prečrpavali na površje. Pa še nivo bomo nenehno zniževali, ker je slab dotok in bodo morale biti vrtine vedno globlje.

Pojav vode, kot jo smatramo, je vezan na globino z vodo zasičene cone. Te cone so lahko na površju (reke, jezera, izviri), ali pa pod površjem. V aluvialnih medzrnskih vodonosnikih (kot je Ljubljansko polje) je nivo vode (zasičene cone) nekaj metrov pod površjem. Na kraškem terenu (kraški vodonosnik) pa je zaradi relativno nizkega upora toka vode zasičena cona lahko zelo globoko, tudi nekaj 100 metrov. Pol pa obstajajo še razpoklinski vodonosniki, ki so vezani na razpoklinske cone, vodonisniki, ki so vezani na sinklinale (ne vem, kako se rečejo) pa še morda kateri (morda še hidrotermalni).

Če koga zanima, naj vtipka v Google "aquifer"

Za lene pa:
Aquifer - USGS

Kaj so potem bojazni zelenih, da nam bo zmanjkalo pitne vode povsem neutemeljene? Če se izkaže da obstajajo velike zaloge (čiste) vode pod zemljo.
LP

Mene pa zanima, kolk bi stal, da bi se iz morske vode delala pitna voda? So kje kake ocene? Mislim v industrijskem smislu, tj. v velikih količinah.

Zadnjič sem namreč gledal eno odajo o S. Arabiji in je kazal, da v puščavi vzgajajo rože za prodajo. Vodo dobijo iz globin in stroški pridobivanje vode so enormni. Gotovo se jim iz ekonomskega vidika ne splača vzgajat rože, ampak tistim miljaderjem tam doli je to malo mar. Imajo preveč denarja.

p.s.: vem, da obstaja google, ampak bo pomoje tkole hitrej, pa še dost zanimiva zadeva se mi zdi

cman, naj bodo še tako velike količine pitne vode pod zemljo, to gotovo niso neizčrpni vir, jaz bi jo raje jemal kot "zlato rezervo"....

200 litrov vode na sekundo. To je kapaciteta JE Krško, če bi z njo delali samo tole desalnizacijo.

Šwoh, a?

> Kaj so potem bojazni zelenih, da nam bo zmanjkalo pitne vode povsem neutemeljene?

Ja bojazni so upravičene, ker ne gre za kakršnokoli vodo, ampak PITNO vodo.

http://www.jh-lj.si/b_pvoda_frame.htm

Ljubljana porabi dejansko od 800 do 900 litrov vode na sekundo. Se pravi, če drži podatek od Thomasa, da bi z energijo iz JEk predelali le cca. 200 litrov morske vode na sekundo, potem to nebi zadostovalo niti za Ljubljano.

No, iz tega se lepo vidi, kako je voda dragocena.

Efektivnejsa tehnika za vecje kolicine pitne vode: Reverzna osmoza

> Ja no, če bi kar izparevali vodo, da bi jo desalnizirali, potem
> drži.

Taka voda tudi ne bi bila za pit... Ker bi dejansko bila precej bolj voda (H₂O) kot je voda, ta voda, ki ji pijemo.

:)

Premalo trda bi bila! ;)

> Premalo trda bi bila! ;)

Zato bi jo napeljali čez kak kilometer apnenčastih skal. Noben problem.

> Če bi vseh dobrih 6 miljard ljudi porabl tolk vode, kot v razvitem svetu, potem bi bila pitna voda že sedaj hud problem...

Slovenci "porabimo" kakšen procent dežja ki pade na tla. Big deal, če bi ga vsi.

En meter pa pol povprečno visoko napade dežja v naši lepi. V njihovi lepi malo manj. Ljudje pričakujejo, da so napadle molekule vode stabilne. Da bodo več ali manj nedotaknjene odtekle v morje ali izhlapele nazaj v nebo.

Ni tako enostavno. Fotosinteza razkroji kar nekaj centimetov te vode. Več kot jo popijejo ali se z njo umivajo ljudje. Kiskov atom se za vedno loči od tistih dveh vodikovih. V srečno H₂0 trojko nazaj, se združijo čisto eni drugi.

Hočem reči, voda vstopa v kemično tovarno, ko pade na tla. Tudi kamni jo lahko kemično vežejo, ne samo rastline. Pa potem enkrat oddajajo nazaj.

http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/676064...

Half the world's population is living in unsanitary conditions without access to clean water, according to a UN-backed report.

Mislim, a ni to grozljiv. Kot da bi živeli na dveh različnih planetih. Zahodni svet na enem in države v razvoju na drugem. Očitno nekaj delajo narobe s tistim dežjem, ki pade na tla.