» »

Kam gre dež, ki pade v depresije?

Kam gre dež, ki pade v depresije?

strani: « 1 2

Thomas ::

V morje bolj težko, saj bi morje potem priteklo nazaj in naredilo slano jezero, kjer je danes depresija, vse do nadmorske višine 0.

Vezna posoda pač.

V Istri so depresije in je precej dežja. Kam odteka tista voda?

Kam odteka voda, ki priteče v jaške rudnika Trbovlje? Nekaj 100 metrov navzgor ne more, da bi stekla v morje?

Ste kdaj razmišljali o tem?

SavoKovac ::

Transpiracija, osmoza...

Smorny ::

Kaj ne črpajo vode ven iz rudnikov? Saj veš, črpalke.
Motiti se je človeško.
Ampak, če hočeš stvar totalno zajebati potrebuješ računalnik!
http://www.smorny.com/

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Smorny ()

Thomas ::

Iz zaprtih (opuščenih) rudnikov pa ne črpajo.

Ampak to je bolj za ilustracijo. Kako je z "naravnimi depresijami", na katere pade vsako leto meter dežja, že tisoče let? Kje so tisti kilometri vode?

boyan64 ::

A ste gledal film (in morda brali knjigo) "Potovanje v središče Zemlje".
Morda je odgovor tam?8-O

frke ::

Voda izlapeva. To še pospešujejo rastline. Ena sama koruza naj bi v sezoni od pomladi do jeseni "predelala" 170 l vode.

V suhem poletnem dnevu izhlapi 5 l/m2 na dan.

Meteorološki izraz za to je evapotranspiracija.

Thomas ::

Večina padlega dežja na Gorenjskem, Dolenjskem in Štajerskem odteče po rekah Savi, Dravi, Muri naprej.

V depresijah pa vso rastline spumpajo nazaj v atmosfero?

Kako to?

kopernik ::

Lahko se tudi nabira v podtalnih vodah ?

Thomas ::

To je pa moč človeškega duha. Logično deducira podzemsko jezero vode. :)

SavoKovac ::

Iskanje posplošenega odgovora je zapleteno. Upoštevati moraš sončno lego, vegetacijo, vrsto prsti, njeno globino, koliko vlage lahko veže, potem morebitne razpoke v strukturi tal, potek različnih plasti kamnin pod površjem...

Če padavine v kratkem ne poniknejo, potem transpirirajo oz. vlažijo bližnjo okolico (luža style). Ako hitro poniknejo, potem se lahko ob kakšni nepropustni plasti akumulirajo v podzemno jezerce, žilo...kak fenomen v obliki podmorskega sladkovodnega izvira se bi tut našel...

Thomas ::

> kak fenomen v obliki podmorskega sladkovodnega izvira se bi tut našel...

O ne, to pa ne. Ker morje bi pridrlo nazaj v depresijo.

Podmorski sladki izviri (vrulje) so možni samo, če jih napaja voda z nadmorske višine večje od 0.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Thomas ()

snow ::

Pa še mal več kot več kot 0m, ker je gostota morske(slane) vode večja kot sladke vode.
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins

Thomas ::

Globja je vrulja, večji hrib rabi na kopnem.

Vrulje so pod Velebitom, v morju not. Nekatere celo na otokih, na Pagu sem eno najdu (jasno, ne prvi!) many decades ago.

Ampak da rezimiramo!

Hidrosfero ne moremo razlagati brez atmosfere in litosfere. Molekula vode iz dežja gre komot tudi 100 km globoko pod zemljo in se vrne z vulkanom čez milijone let nazaj v atmosfero. Subdukcija plošč golta tudi morje, ne samo kamnov.

Geokemija rulz!

gzibret ::

> V Istri so depresije in je precej dežja. Kam odteka tista voda?

Kje? A maš koordinate, da pogledam na topografsko in geološko karto?

Drugače pa: voda teče vedno dol, če le ni zraven kake geotermalne energije ali pa evapotranspiracije. Ali pa če ni ujeta v ozek kanal, za sabo pa ima nekaj 10 ali 100 m vodnega stolpca. Ali pa če je zraven kaka pumpa.
Vse je za neki dobr!

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: gzibret ()

Thomas ::

Depresija Kamilovica.

Razen če lažejo, pa ni nobene depresije tam. Tudi možen izid v tem primeru.

SavoKovac ::

>> O ne, to pa ne. Ker morje bi pridrlo nazaj v depresijo.

Potem zanikaš možnost semipermeabilnosti. Podzemni vodotoki so kompleksna zadeva in pogosto neraziskana.

gzibret ::

Tam je depresija, ampak ne tako globoka, da bi šla pod 0. Glede na izohipse zgleda globina depresije cca 50 m (od 270 m.n.m. do cca 220 m.n.m.). Okolica depresije je kraška planota - IMO paleocenski alveolinsko-numulitni apnenci - s številnimi vrtačami, višina med 200 in 300 m.n.m. in leži 9 km južno od Mirne (5-10 m.n.m.).

Koordinate:

X= 5 015 200
Y= 5 401 600
Vse je za neki dobr!

Thomas ::

> Potem zanikaš možnost semipermeabilnosti. Podzemni vodotoki so kompleksna zadeva in pogosto neraziskana.

Zelo neverjetno se mi zdi, da ne bi dobila stvar nobene razpoke, če bi prehajala sladka voda z osmozo skozi membrano v morje.

> Tam je depresija, ampak ne tako globoka, da bi šla pod 0.

Potem ni depresija, če mene vprašaš.

Možno je, da Istra ne premore nobene depresije, da se samo hvalijo zaradi turizma. Ne izključujem, sam nisem meril.

gzibret ::

> Potem ni depresija, če mene vprašaš.

Pardon. Mislil sem na lokalno znižanje terena. Depresija je samo takrat, ko gre nadmorska višina v minus.

> Podzemni vodotoki so kompleksna zadeva in pogosto neraziskana.

Niti ne. To drži (delno) morda na krasu. Je pa zadeva izredno odvisna od geologije terena, ker voda vedno teče tam, kjer je najmanjši upor.
Vse je za neki dobr!

Thomas ::

> Depresija je samo takrat, ko gre nadmorska višina v minus.

Sej. A je možno, da sploh ni pravih depresij v Istri? Ki bi šle pod 0 m n.m. ?

gzibret ::

Sem pogledal na hitro 100.000 in 25.000, pa nisem našel nič, kar bi zgledalo kot depresija v Istri. Je le eno močvirje (Palud), zahodno od vasi Bale. Ampak ta ni depresija, je cca 1 m.n.m. Hrvati se samo hvalijo :D . Nič novega.
Vse je za neki dobr!

Thomas ::

Hehe ... ja.

Pa Srbi tud: Njihov pogled na Negotin.

gzibret ::

> Grad je na nadmorskoj visini koja je ispod nivoa mora.

ROFL

Mogoče so mislili izpod nivoa ex-panonskog mora. ROFL
Vse je za neki dobr!

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: gzibret ()

Thomas ::

Myth busted? O Istranskih depresijah.

No, vseeno, nekatere so realne. Trboveljska, dno rudnika. Tudi v Istri so opuščeni globoki premogovniki. Vsaj to. Mrtvo morje in Kaspijsko jezero, tudi. Pol Nizozemske, kjer pa vodo pumpa veter navzgor v morje. Pa še mnoge druge.

So pa tudi še tavprašljive. Na polotoku Istria (!) v delti Donave naprimer. In Danska močvirja, kjer se tudi hvalijo s 5 metrov pod morjem.

SavoKovac ::

>>Zelo neverjetno se mi zdi, da ne bi dobila stvar nobene razpoke, če bi prehajala sladka voda z osmozo skozi membrano v morje.

Ne gre za membrano ampak za učinek membrane. Sicer pa mislim, da bi zavoljo obstanka teme z fizikalno-geološkega vidika bilo dobro govoriti še o kakšnih drugih depresijah, razen tistih v Istri.

Thomas ::

Tiste v Istri so precej kot Negotinska. Najverjetneje. Samo legende.

Druge, realne, pa IMO skrivajo vodo pod površjem.

Dzonson ::

Mrtvo morje je najvecja depresija?

Thomas ::

Najglobja. Ne pa največja po volumnu, ta je Kaspij.

Ima pa Mrtvomorska svoj sistem vodovja, pod zemljo ločen od bližnjega Mediterana. Reka Jordan se izliva v veliko slano jezero, ki sliši na ime Mrtvo morje, kot vemo.

Koliko takih avtonomnih vodnih sistemov je še na kopnem, mene zelo zanima.

Eden je v Prekmurju, kjer Radensko črpajo iz globine. Sama v morje ne more steči. Torej - koliko je tega še?

IMHO - neraziskano področje.

Dzonson ::

se oproscam ja. pod "najvecjo" sem imel v mislih globino

gzibret ::

Ali kamnine skrivajo vodo pod površjem ali ne sploh ni vprašanje. Vprašanje je le, kako globoko, kakšna je kvaliteta in koliko se jo da načrpati. Če zvrtamo vrtino v Sahari bomo tudi slej kot prej prišli do vode, samo bomo ponucali ogromno elektrike, da jo bomo prečrpavali na površje. Pa še nivo bomo nenehno zniževali, ker je slab dotok in bodo morale biti vrtine vedno globlje.

Pojav vode, kot jo smatramo, je vezan na globino z vodo zasičene cone. Te cone so lahko na površju (reke, jezera, izviri), ali pa pod površjem. V aluvialnih medzrnskih vodonosnikih (kot je Ljubljansko polje) je nivo vode (zasičene cone) nekaj metrov pod površjem. Na kraškem terenu (kraški vodonosnik) pa je zaradi relativno nizkega upora toka vode zasičena cona lahko zelo globoko, tudi nekaj 100 metrov. Pol pa obstajajo še razpoklinski vodonosniki, ki so vezani na razpoklinske cone, vodonisniki, ki so vezani na sinklinale (ne vem, kako se rečejo) pa še morda kateri (morda še hidrotermalni).

Če koga zanima, naj vtipka v Google "aquifer"

Za lene pa:
Aquifer - USGS
Vse je za neki dobr!

gzibret ::

> Koliko takih avtonomnih vodnih sistemov je še na kopnem, mene zelo zanima.

IMO veliko, še posebej v aridnih in semiaridnih predelih.
Vse je za neki dobr!

Phil ::

Kaj so potem bojazni zelenih, da nam bo zmanjkalo pitne vode povsem neutemeljene? Če se izkaže da obstajajo velike zaloge (čiste) vode pod zemljo.
LP

dr.J ::

kam gre voda?

mogoče imata kapilarnost in difuzija prste vmes

MadMicka ::

Mene pa zanima, kolk bi stal, da bi se iz morske vode delala pitna voda? So kje kake ocene? Mislim v industrijskem smislu, tj. v velikih količinah.

Zadnjič sem namreč gledal eno odajo o S. Arabiji in je kazal, da v puščavi vzgajajo rože za prodajo. Vodo dobijo iz globin in stroški pridobivanje vode so enormni. Gotovo se jim iz ekonomskega vidika ne splača vzgajat rože, ampak tistim miljaderjem tam doli je to malo mar. Imajo preveč denarja.

p.s.: vem, da obstaja google, ampak bo pomoje tkole hitrej, pa še dost zanimiva zadeva se mi zdi

cman, naj bodo še tako velike količine pitne vode pod zemljo, to gotovo niso neizčrpni vir, jaz bi jo raje jemal kot "zlato rezervo"....

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: MadMicka ()

LoneWolf ::

Razsoljevanje je menda precejsen strosek, se pa redno uporablja ze par desetletij na dolocenih obmocjih. Iz lastnih izkusenj lahko povem, da majhni pacifiski otoki brez vecjih gora (npr. skupina Cookovih otokov) prakticno vso pitno vodo dobijo z razsoljevanjem. Na Maldivih je podobno, vendar predvsem za turiste pitno vodo se vedno uvazajo ustekleniceno iz Sri Lanke, razsoljena pa se v glavnem uporablja za pranje, tusiranje ipd. Vse razsoljevalnice kar sem jih videl poganjajo precej hudi in energetsko pozresni agregati, ampak za lokalno prebivalstvo so pomembnejsi kot elektrarne, vsaj na Cookih so strasno ponosni na tisto zverino.

Thomas ::

200 litrov vode na sekundo. To je kapaciteta JE Krško, če bi z njo delali samo tole desalnizacijo.

Šwoh, a?

BigWhale ::

Da bi presahnili vsi viri pitne vode? To je malo verjetno. Da bi je zmanjkalo namrec.

Lahko jih pa zasvinjamo. To se pa ze dogaja, tam kjer niso dovolj pazljivi.

gzibret ::

> Kaj so potem bojazni zelenih, da nam bo zmanjkalo pitne vode povsem neutemeljene?

Ja bojazni so upravičene, ker ne gre za kakršnokoli vodo, ampak PITNO vodo.
Vse je za neki dobr!

Azrael ::

IMO je edina depresija na obočju Istre in Kvarnerja jezero Vrana na otoku Cres. Link

LP, Azrael
Nekoč je bil Slo-tech.

MadMicka ::

http://www.jh-lj.si/b_pvoda_frame.htm

Ljubljana porabi dejansko od 800 do 900 litrov vode na sekundo. Se pravi, če drži podatek od Thomasa, da bi z energijo iz JEk predelali le cca. 200 litrov morske vode na sekundo, potem to nebi zadostovalo niti za Ljubljano.

No, iz tega se lepo vidi, kako je voda dragocena.

Thomas ::

Ja no, če bi kar izparevali vodo, da bi jo desalnizirali, potem drži.

Če bi pa uporabljali za ta namen kondenzacijo vodne pare nad morjem, ali kakšno drugo zvitejšo tehniko, potem bi lahko z energijo JE Krško lahko pridobili vsaj 100 krat več vode na sekundo. Pravo reko bi lahko napeljali z morja ven.

snow ::

Efektivnejsa tehnika za vecje kolicine pitne vode: Reverzna osmoza
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins

Phil ::

naj bodo še tako velike količine pitne vode pod zemljo, to gotovo niso neizčrpni vir

Tukaj je ena stran na tole temo. Taka podzemna voda (Groundwater) je ponavadi zelo čista in njene zaloge se obnavljajo.
Globje je bolj je čista, dotok je počasnejši. Obstaja problem onesnaževanja, ampak glede na površino Zemlje to IMHO ne bi smel biti prevelik problem.
LP

BigWhale ::

> Ja no, če bi kar izparevali vodo, da bi jo desalnizirali, potem
> drži.

Taka voda tudi ne bi bila za pit... Ker bi dejansko bila precej bolj voda (H2O) kot je voda, ta voda, ki ji pijemo.

:)

Premalo trda bi bila! ;)

MadMicka ::

cman, sej tud zaloge nafte se obnavljajo. Samo prepočas :)

Če bi vseh dobrih 6 miljard ljudi porabl tolk vode, kot v razvitem svetu, potem bi bila pitna voda že sedaj hud problem...

Thomas ::

> Premalo trda bi bila! ;)

Zato bi jo napeljali čez kak kilometer apnenčastih skal. Noben problem.

> Če bi vseh dobrih 6 miljard ljudi porabl tolk vode, kot v razvitem svetu, potem bi bila pitna voda že sedaj hud problem...

Slovenci "porabimo" kakšen procent dežja ki pade na tla. Big deal, če bi ga vsi.

Thomas ::

Thomas ::

En meter pa pol povprečno visoko napade dežja v naši lepi. V njihovi lepi malo manj. Ljudje pričakujejo, da so napadle molekule vode stabilne. Da bodo več ali manj nedotaknjene odtekle v morje ali izhlapele nazaj v nebo.

Ni tako enostavno. Fotosinteza razkroji kar nekaj centimetov te vode. Več kot jo popijejo ali se z njo umivajo ljudje. Kiskov atom se za vedno loči od tistih dveh vodikovih. V srečno H20 trojko nazaj, se združijo čisto eni drugi.

Hočem reči, voda vstopa v kemično tovarno, ko pade na tla. Tudi kamni jo lahko kemično vežejo, ne samo rastline. Pa potem enkrat oddajajo nazaj.

snow ::

Pa tista voda, ki se vrača z vulkanom, se tud najbrž vrača kot kisik in vodik, vmes razdružuje, razbija, veže sem ter tja.
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins

MadMicka ::

http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/676064...

Half the world's population is living in unsanitary conditions without access to clean water, according to a UN-backed report.

Mislim, a ni to grozljiv. Kot da bi živeli na dveh različnih planetih. Zahodni svet na enem in države v razvoju na drugem. Očitno nekaj delajo narobe s tistim dežjem, ki pade na tla.
strani: « 1 2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Poselitev morja !? Načini bivanja v prihodnosti ... (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
796372 (4495) Matev
»

Pitna voda-Velik problem ?! (strani: 1 2 )

Oddelek: Problemi človeštva
5711672 (10622) Tarzan
»

Katera je vaša najljubša pijača? (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Loža
13311288 (8236) Kaličopko
»

Dviganje morske gladine (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
1699191 (6702) Tear_DR0P
»

brezvoljnost, apaticnost ...

Oddelek: Loža
365178 (4305) PROTOTIP

Več podobnih tem