Novice » Avtorsko pravo » MPAA ponovno udarila
Dman ::
Medtem ko mislite, da MPAA puši kurac, oni lepo obračajo denarce (mišljene so firme, ki jih predstavlja MPAA). Na sodiščih morda ne uspevajo 100%, lahko tudi "pušijo", vendar ohranjajo konstantno grožnjo.
Piratstvo jim gre do neke mere tudi v prid, ker imajo precej koristi od tega. Hkrati pa morajo poskrbeti le to, da bo taka oblika izkoriščanja njihovih pravic omejena na del populacije, ki imajo več časa kot denarja. Ko bo obratno, bodo taisti njihovi uporabniki.
Ko so okoli 1980 potekale borbe za legalnost videorekorderjev, je zmagal Sony s svojo Betamax mašino (videorekorder). Takrat je izgledalo, kot da gre za zmago kršiteljev avtoskih pravic, v resnici pa je zabavna industrija s prodajo VHS kaset (sedaj DVD) ogromno profitirala.
Kakorkoli obrneš, glasbena in filmska industrija zmagata.
Piratstvo jim gre do neke mere tudi v prid, ker imajo precej koristi od tega. Hkrati pa morajo poskrbeti le to, da bo taka oblika izkoriščanja njihovih pravic omejena na del populacije, ki imajo več časa kot denarja. Ko bo obratno, bodo taisti njihovi uporabniki.
Ko so okoli 1980 potekale borbe za legalnost videorekorderjev, je zmagal Sony s svojo Betamax mašino (videorekorder). Takrat je izgledalo, kot da gre za zmago kršiteljev avtoskih pravic, v resnici pa je zabavna industrija s prodajo VHS kaset (sedaj DVD) ogromno profitirala.
Kakorkoli obrneš, glasbena in filmska industrija zmagata.
root987 ::
Škoda da nisem celi debati sledil že od samega začetka...
DRM in TC se lahko, tako kot vse, uporabita tako za slabe kot dobre stvari. Tako kot že rečeno - zaščita zasebnosti in "osebna izkaznica" za digitalni svet ter stvar za zaščito patentiranih izdelkov. Lahko tudi kot nekaj s čimer bo možno sledi povsod na internetu ali kot nekaj kar ti bo dovolilo vstop v intranet od podjetja brez gesla. Dostop do državne uprave brez da bi moral hoditi na upravno enoto za preprost podpis. Tako da samo slabe stvari na vsem skupaj niso. Je pa tudi meni bolj všeč svet brez DRM-ja, a če bo vse skupaj pravilno izvedeno in ne bo monopolistično, lahko vse skupaj postane precej kul stvar.
Nekdo je govoru da bi morali vsi imeti dovolj, da bi si lahko privoščili vsaj osnovne potrebščine in luksuz. Šure, kaj pa če je slučajno ta posameznik blazno len? Zamuja redno v službo, delo opravlja površno, itd. - si zasluži tisti mali luksuz? A ni že to, da prihaja v službo ob svojevoljnem času dovolj velik luksuz?
Sicer pa marketing je z internetom dobil novo razsežnost - sedaj lahko v tem poslu sodeluje vsak. Ampak če kmečki janez svoj čas raje preživi ob pivu v lokalni pivnici namesto da bi kakšno urico ali tri po službi namenil za luksuz, to nekako ni naša stvar, kajne? Štefan bo pač raje naredil neko spletno stran z oglasi...
Sicer pa alternativa v obliki Linuxa (kot primer) - bi se morala vedno podpirati.
DRM in TC se lahko, tako kot vse, uporabita tako za slabe kot dobre stvari. Tako kot že rečeno - zaščita zasebnosti in "osebna izkaznica" za digitalni svet ter stvar za zaščito patentiranih izdelkov. Lahko tudi kot nekaj s čimer bo možno sledi povsod na internetu ali kot nekaj kar ti bo dovolilo vstop v intranet od podjetja brez gesla. Dostop do državne uprave brez da bi moral hoditi na upravno enoto za preprost podpis. Tako da samo slabe stvari na vsem skupaj niso. Je pa tudi meni bolj všeč svet brez DRM-ja, a če bo vse skupaj pravilno izvedeno in ne bo monopolistično, lahko vse skupaj postane precej kul stvar.
Nekdo je govoru da bi morali vsi imeti dovolj, da bi si lahko privoščili vsaj osnovne potrebščine in luksuz. Šure, kaj pa če je slučajno ta posameznik blazno len? Zamuja redno v službo, delo opravlja površno, itd. - si zasluži tisti mali luksuz? A ni že to, da prihaja v službo ob svojevoljnem času dovolj velik luksuz?
Zato: Civilizacija = ManipulacijaIn ti bi, če bi ti bila danes dana možnost izbire, raje živel v džungli sredi brazilskega pragozda?
Sicer pa marketing je z internetom dobil novo razsežnost - sedaj lahko v tem poslu sodeluje vsak. Ampak če kmečki janez svoj čas raje preživi ob pivu v lokalni pivnici namesto da bi kakšno urico ali tri po službi namenil za luksuz, to nekako ni naša stvar, kajne? Štefan bo pač raje naredil neko spletno stran z oglasi...
Sicer pa alternativa v obliki Linuxa (kot primer) - bi se morala vedno podpirati.
"Myths which are believed in tend to become true."
--- George Orwell
--- George Orwell
Grey ::
Gandalfar:
Ne, ne predavam marksizma in tud vem ne, kako je zgledu. Pa tud za kero drugo obliko ne. Jst samo analitično gledam na sedanjo ekonomijo...nč dobrga se ji ne piše.
Sedanji režim povzroča probleme tako uporabnikom kot tistim, ki z njim upravljajo. In problemi morajo biti odstranjeni.
Isto me je vprašalo nekaj ljudi, med drugim tud oči. Rešitev je preprosta...no work no money(oz. bi morali tudi imet temporary buffer za tiste, ki odletijo iz službe, da ne bi padli v probleme zaradi kakih drugih obveznosti).
Lenobo se da hitro odpravit, če ga vžgeš po palcih ane? Če je blazno len...ali naj se potrudi in začne delat ali pa bo letu ven...we don't need lazy people.
Zamuja v službo? Del tega problema bi se dalo rešit z reorganizacijo javnega prometa(hitri busi, vlaki ipd.). Boljše povezave...čistejši pogoni za avtomobile(čist zrak..manj škodljivo naravi).
Če delo opravlja površno....to je mal preširok pojem(specificiraj točno, kaj naj bito pomenilo) in odvisno kje. Administracijo in precej nižjih služb se da odpravit z roboti in inteligentnimi računalnikimi sistemi. Internetna trgovina je v bistvu trgovina prihodnosti(ne moreš pogledat, kako neki zgleda v resnici? Preprosto...hologram..tehnologija je že razvita sam ne dajo je ven oz. je tok drago kot UFO).
Vse zadeve se da zrihtat...sedanja ekonomija pa tega žal ne dopušča, ker je vezana na kapital. Ekonomija prihodnosti pa bo.
Ne, ne predavam marksizma in tud vem ne, kako je zgledu. Pa tud za kero drugo obliko ne. Jst samo analitično gledam na sedanjo ekonomijo...nč dobrga se ji ne piše.
Sedanji režim povzroča probleme tako uporabnikom kot tistim, ki z njim upravljajo. In problemi morajo biti odstranjeni.
Nekdo je govoru da bi morali vsi imeti dovolj, da bi si lahko privoščili vsaj osnovne potrebščine in luksuz. Šure, kaj pa če je slučajno ta posameznik blazno len? Zamuja redno v službo, delo opravlja površno, itd. - si zasluži tisti mali luksuz? A ni že to, da prihaja v službo ob svojevoljnem času dovolj velik luksuz?
Isto me je vprašalo nekaj ljudi, med drugim tud oči. Rešitev je preprosta...no work no money(oz. bi morali tudi imet temporary buffer za tiste, ki odletijo iz službe, da ne bi padli v probleme zaradi kakih drugih obveznosti).
Lenobo se da hitro odpravit, če ga vžgeš po palcih ane? Če je blazno len...ali naj se potrudi in začne delat ali pa bo letu ven...we don't need lazy people.
Zamuja v službo? Del tega problema bi se dalo rešit z reorganizacijo javnega prometa(hitri busi, vlaki ipd.). Boljše povezave...čistejši pogoni za avtomobile(čist zrak..manj škodljivo naravi).
Če delo opravlja površno....to je mal preširok pojem(specificiraj točno, kaj naj bito pomenilo) in odvisno kje. Administracijo in precej nižjih služb se da odpravit z roboti in inteligentnimi računalnikimi sistemi. Internetna trgovina je v bistvu trgovina prihodnosti(ne moreš pogledat, kako neki zgleda v resnici? Preprosto...hologram..tehnologija je že razvita sam ne dajo je ven oz. je tok drago kot UFO).
Vse zadeve se da zrihtat...sedanja ekonomija pa tega žal ne dopušča, ker je vezana na kapital. Ekonomija prihodnosti pa bo.
Gandalfar ::
Vse zadeve se da zrihtat...sedanja ekonomija pa tega žal ne dopušča, ker je vezana na kapital. Ekonomija prihodnosti pa bo.
Zelo Marksisticne misli. Predlagam ti da si ogledas kaksen ucbenik sociologije in kaj so marksisti in neomarksisti kaj napisali o druzbi. Pomojem bos nasel notri veliko svojih idej in jih bos lazje razvijal naprej na temelju tega kaj so ze ostali pogruntali.
iration ::
> bos lazje razvijal naprej na temelju tega kaj so ze ostali pogruntali.
Ja, namreč da je no-go.
Ja, namreč da je no-go.
Tudi jaz bi imel kakšno pravico rad v življenju. Npr. pravico do tega, da delam
12 ur na dan in sem za to nagrajen s strani delujočega ekonomskega prostora, ne
pa kaznovan s strani Salmoneličevih gremlinov. - NavadniNimda
12 ur na dan in sem za to nagrajen s strani delujočega ekonomskega prostora, ne
pa kaznovan s strani Salmoneličevih gremlinov. - NavadniNimda
Nerdor ::
Ubistvu je Amerika zapravila ogromno dolarjev za vojno v iraq-u in nekako je treba paziti, da VSAK dolar pride v blagajno. Ni prvič in ne zadnjič, da USa goverment sodeluje in oblikuje zakone skupaj s Hollywood-om. Saj je bil v 80-ih izvoljen filmski igralec Ronald Regan, kot nagrado, da filmska industrija prispeva največ v ameriški proračun. In se seveda tudi računalniška industrija primakne velik zalogaj v ameriško blagajno.
Kot sem rekel, Amerika potrebuje dolarje, zato na vse pretege zelo strogo gleda, da se zakoni izpolnjujejo. Gandalfar bo pritrdil, da spet neki bluzim.
Kot sem rekel, Amerika potrebuje dolarje, zato na vse pretege zelo strogo gleda, da se zakoni izpolnjujejo. Gandalfar bo pritrdil, da spet neki bluzim.
Gandalfar ::
USa goverment sodeluje in oblikuje zakone skupaj s Hollywood-om
Se ti ne zdi da je ravno obratno. Hollywood lobira v Washingtonu za zakone, ki njim prijajo?
whitto ::
Grey:
Ampak tebi res ni čist jasen svet okoli tebe, se mi zdi. Glede tvojega odgovora MAtthaiui (Hehe...se nisi pozabu vprašat zakaj folk menja mobitele?):
Gre za zaključen krog. Tehnološki dosežek podjetju niža stroške. Ker imajo nižje stroške, lahko GSM aparatom povečujejo funkcije (raste kompleksnost). Ker pa povečujejo funkcije, raste priljubljenost med uporabniki, izdelek doživi večji sprejem med uporabniki, kar povzroči povečanje proizvodnje, to pa je razlog za nižanje stroškov.
In tu vmes je (jasno) tudi reklama. Danes ni prav težko narediti izdelek, težko ga je prodati. Nikomur ne koristi imeti skladišče polno GSM aparatov, treba jih je prodati. In logična je reklama.
In tu notri (v tem krogu) se znajdejo tako tiste ovce, ki si jih omenjal, tako pa tudi jaz in ti. To lahko trdim. Lahko pa, da se tega ne zavedaš.
Ampak tebi res ni čist jasen svet okoli tebe, se mi zdi. Glede tvojega odgovora MAtthaiui (Hehe...se nisi pozabu vprašat zakaj folk menja mobitele?):
Gre za zaključen krog. Tehnološki dosežek podjetju niža stroške. Ker imajo nižje stroške, lahko GSM aparatom povečujejo funkcije (raste kompleksnost). Ker pa povečujejo funkcije, raste priljubljenost med uporabniki, izdelek doživi večji sprejem med uporabniki, kar povzroči povečanje proizvodnje, to pa je razlog za nižanje stroškov.
In tu vmes je (jasno) tudi reklama. Danes ni prav težko narediti izdelek, težko ga je prodati. Nikomur ne koristi imeti skladišče polno GSM aparatov, treba jih je prodati. In logična je reklama.
In tu notri (v tem krogu) se znajdejo tako tiste ovce, ki si jih omenjal, tako pa tudi jaz in ti. To lahko trdim. Lahko pa, da se tega ne zavedaš.
Nerdor ::
offtopic: Gandalfar, človek je vendar na koncu koncev le socialno bitje in za njega je zelo pomembno, da je socialen v družbi soljudi. Če človeka odtujiš, lahko z njim enostavno manipuliraš (ga imaš v pesti). In to je dejstvo, ki ga vsi občutimo. Zdej mi pa povejte, da je socializem zelo slab!?
Nerdor ::
Gandalfar: ja sej Hollywood lobira tiste zakone, ki njim prinašajo dolarje. Sam včasih v zameno da bo kak zakon sprejet po meri Holjwooda, Washington postavi svojo ceno in reče: primaknite cekine, ker rabimo za boj proti terorizmu in iskanju orožja za množično uničevanje.
PS: sorry, mal preveč sem se oddaljil od DRM teme.
PS: sorry, mal preveč sem se oddaljil od DRM teme.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Nerdor ()
Gandalfar ::
Ti imas en tak zlo stiliziran pogled na to kako deluje lobiranje. Nekako ne vidim pametnega nacina kako bi lahko RIAA placevala vec denarja za vojsko razen tega da se da prostovoljno visje obdavcit.
Grey ::
whitto:
Mislm, da mi je kr dost jasn.
Ja ja...priljubljenost..nižanje stroškov. A pol hočeš rečt, da oni navidezno ustvarijo večje stroške samo zato, ker ni povpraševanja? Česa tko neumnega pa še ne.
Če hočemo imet konstanten tehnološki razvoj se mora vsaka stara tehnologija umaknit novejši. T.j. v primeru zdajšnjega področja na npr. monitorjih...vrzi ven CRTje in prodajaj LCD po ceni kot so CRTji. Cene MORAJO biti fiksirane in naj se ne spreminjajo. Ne vem...zakaj bi plačevau 1.000.000 SIT več za nov model avta(sm tko...npr. Xria letnik 05' in potem kasneje Xria II letnik 07'). Pri tem pa plače ostanejo iste. Isto se dogaja s softwareom in drugimi stvarmi.
...ampak to bombardiranje z reklamami se mi zdi oslarija. Zakaj pač ne morejo narest...neke internetne strani, na kateri je test nove opreme al pa česa podobnega? Ponavad sploh ne gledam reklam po TVju, ker so mi dojadile in mi grejo na k**ac.
DRM se mi pa tud zdi tko tko...
Mislm, da mi je kr dost jasn.
Ja ja...priljubljenost..nižanje stroškov. A pol hočeš rečt, da oni navidezno ustvarijo večje stroške samo zato, ker ni povpraševanja? Česa tko neumnega pa še ne.
Če hočemo imet konstanten tehnološki razvoj se mora vsaka stara tehnologija umaknit novejši. T.j. v primeru zdajšnjega področja na npr. monitorjih...vrzi ven CRTje in prodajaj LCD po ceni kot so CRTji. Cene MORAJO biti fiksirane in naj se ne spreminjajo. Ne vem...zakaj bi plačevau 1.000.000 SIT več za nov model avta(sm tko...npr. Xria letnik 05' in potem kasneje Xria II letnik 07'). Pri tem pa plače ostanejo iste. Isto se dogaja s softwareom in drugimi stvarmi.
...ampak to bombardiranje z reklamami se mi zdi oslarija. Zakaj pač ne morejo narest...neke internetne strani, na kateri je test nove opreme al pa česa podobnega? Ponavad sploh ne gledam reklam po TVju, ker so mi dojadile in mi grejo na k**ac.
DRM se mi pa tud zdi tko tko...
gfighter ::
In ti bi, če bi ti bila danes dana možnost izbire, raje živel v džungli sredi brazilskega pragozda?
Ne pravim tega, pravim samo, da boš tako možnost težko izkoristil, ker ti družba to onemogoči.
Catapultam habeo. Nisi pecuniam omnem mihi dabis, ad caput saxum immane mittam
whitto ::
Grey:
Ma kakšne navidezne stroške neki. Dejansko mora podjetje od prodaje dajati denar tudi razvoju. To stane. In ko v razvoju odkrijejo nekaj novega, potem se cene starim spustijo, kar je logično. Ti res misliš, da predstavlja nov avto res 15MIO ravno pokritje stroškov? Česa tako neumnega pa še ne.
...ampak to bombardiranje z reklamami se mi zdi oslarija. Zakaj pač ne morejo narest...
Ampak tebi res ni jasno... MORAJO, da se stvar začne prodajat. A ti veš, koliko je boljše tehnologije kot jo uporabljamo v današnjih PC-jih, pa je zaradi ekonomskih razlogov doživela pokop še preden je prišla na prodajne police?
Predstavljaj si, zakaj reklame:
Če reklam nebi bilo, potem TV prodaje nebi bilo. Kar pomeni, da bi nemudoma propadle "plastikfantastik" firme, ker je na svetu precej kakovostnejše robe, kot jo proizvajajo tile. In ukinitev vseh teh firm bi pomenilo mnogo ljudi na cesti, ker dejansko nebi imeli česa delati. Tako bi imeli eno firmo avtomobilov (ker se itaq da objektivno oceniti, da je en avto boljši od drugega ipd), eno firmo računalnikov...
Ampak... jaz te bom pustil, da sanjaš dalje. Niti ni moja naloga prepričevati te o čemerkoli...
In gfighter:
Ne pravim tega, pravim samo, da boš tako možnost težko izkoristil, ker ti družba to onemogoči.
Drži. Tudi fizično je nemogoče najti za vsakega, ki bi si zaželel svoj delček džungle... Tudi redkvic nebi zraslo v enem letu dovolj za vse...
Ma kakšne navidezne stroške neki. Dejansko mora podjetje od prodaje dajati denar tudi razvoju. To stane. In ko v razvoju odkrijejo nekaj novega, potem se cene starim spustijo, kar je logično. Ti res misliš, da predstavlja nov avto res 15MIO ravno pokritje stroškov? Česa tako neumnega pa še ne.
...ampak to bombardiranje z reklamami se mi zdi oslarija. Zakaj pač ne morejo narest...
Ampak tebi res ni jasno... MORAJO, da se stvar začne prodajat. A ti veš, koliko je boljše tehnologije kot jo uporabljamo v današnjih PC-jih, pa je zaradi ekonomskih razlogov doživela pokop še preden je prišla na prodajne police?
Predstavljaj si, zakaj reklame:
Če reklam nebi bilo, potem TV prodaje nebi bilo. Kar pomeni, da bi nemudoma propadle "plastikfantastik" firme, ker je na svetu precej kakovostnejše robe, kot jo proizvajajo tile. In ukinitev vseh teh firm bi pomenilo mnogo ljudi na cesti, ker dejansko nebi imeli česa delati. Tako bi imeli eno firmo avtomobilov (ker se itaq da objektivno oceniti, da je en avto boljši od drugega ipd), eno firmo računalnikov...
Ampak... jaz te bom pustil, da sanjaš dalje. Niti ni moja naloga prepričevati te o čemerkoli...
In gfighter:
Ne pravim tega, pravim samo, da boš tako možnost težko izkoristil, ker ti družba to onemogoči.
Drži. Tudi fizično je nemogoče najti za vsakega, ki bi si zaželel svoj delček džungle... Tudi redkvic nebi zraslo v enem letu dovolj za vse...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: whitto ()
gfighter ::
Drži. Tudi fizično je nemogoče najti za vsakega, ki bi si zaželel svoj delček džungle... Tudi redkvic nebi zraslo v enem letu dovolj za vse...
Saj tega se zavedam, zato sem pa tudi na začetku svojega posta opozoril na to, ampak vseeno sem moral povedati, koliko smo kot človeštvo že daleč. Pa naj bo to dobro ali pa slabo...
Catapultam habeo. Nisi pecuniam omnem mihi dabis, ad caput saxum immane mittam
Zgodovina sprememb…
- spremenil: gfighter ()
poweroff ::
Heh, otroci. Msilite, da reklame ne vplivajo na vas. Na vse nas plivajo. Če ne tuna, pa kaj drugega. Saj ni treba misliti, da je reklama samo tisto, kar je na TV označeno kot reklama. Saj je cela množična kultura ena reklama. Videospoti, filmi, itd. - vse to spodbuja potrošništvo.
In ja, "Microsoft"... že tvoje ime dokazuje, da ravno TI delaš reklamo za neko podjetje. Si plačan za to? Nisi. Zakaj potem to počneš?
P. S. predlagam, da si preberete kaj je to agenda setting in kaj je definicija public relations... pa ne kakšne slovarske definicije... Habermasa vzemite v roke. Zadeve so precej prefinjene...
In ja, "Microsoft"... že tvoje ime dokazuje, da ravno TI delaš reklamo za neko podjetje. Si plačan za to? Nisi. Zakaj potem to počneš?
P. S. predlagam, da si preberete kaj je to agenda setting in kaj je definicija public relations... pa ne kakšne slovarske definicije... Habermasa vzemite v roke. Zadeve so precej prefinjene...
sudo poweroff
Dman ::
Saj je bil v 80-ih izvoljen filmski igralec Ronald Regan, kot nagrado, da filmska industrija prispeva največ v ameriški proračun. In se seveda tudi računalniška industrija primakne velik zalogaj v ameriško blagajno.
Te trditve so pretirane. Od kdaj naj bi filmska industrija prispevala največ v ameriški proračun? Prvič slišim... Je že res, da se obrne v tej industriji veliko denarja, ampak tolko pa spet ne.
Sam se sicer ne spoznam, ama hitri GOOGLE vrže ven tole:
Global Film Industry - Origin of Revenues
* Global annual film production > 3000 films.
* Annual revenues exceed $180 billion*, and are forecast to increase at a rate of 20% per year to
an estimated $450 billion by 2005.
* Hollywood films currently account for about 35% of total industru revenues by value (almost $63 billion).
* Annual Global box-office revenues amount to $21.4 billion, across 205,000 theatres, with total seating capacity of 13.6 million#
* source: Screen Digest
# source: UNESCO report
Če to drži so torej prihodki v ZDA od Holywooda 63 milijard dolarjev. Ne vem, koliko od tega gre sicer za davke, ampak glede na celotni budget, ki je v letu 2005 na prihodkovni strani 2053 milijard dolarjev zagotovo filmska industrija ni glavni vplačevalec...
BigWhale ::
V bistvu DRM bo.
Dont think how to fight it, think how to embrace it. Vam/nam, bo precej lazje.
FOSS coummunity bi se moral s tem spopasti globalno. Recimo enotna resitev za vse. Ustrezni APIji ze kar v GNU C/C++ knjiznici in nek sistem, da lahko GPL precej transparentno razvijes. Predelava startup klicev v ELF loaderju, da avtomatsko poskrbi za DRM, ko se program zazene.
Ce je preveden s pravim prevajalnikom. Takim, ki to podpira.
Dont think how to fight it, think how to embrace it. Vam/nam, bo precej lazje.
FOSS coummunity bi se moral s tem spopasti globalno. Recimo enotna resitev za vse. Ustrezni APIji ze kar v GNU C/C++ knjiznici in nek sistem, da lahko GPL precej transparentno razvijes. Predelava startup klicev v ELF loaderju, da avtomatsko poskrbi za DRM, ko se program zazene.
Ce je preveden s pravim prevajalnikom. Takim, ki to podpira.
Dead_Eye ::
Keyser Soze: prodaja cdjev in profit narascata.
Mah, ja po nihovih raziskavah že. Kar se mene tiče ne bi nikoli kupoval DVD-jev filmov ki si jih ogledam, v kino pa tudi ne bi šel. Ni moja krivda, če dobim igro/film/audioCD prej na internetu kot pa v trgovini.
Ups, nisem niti opazil da so že 3 strani komentarjev, a jaz gledam prvo
The one and only
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Dead_Eye ()
Dead_Eye ::
Evo sem prebral še druge 2 strani :) Glede nasedanja reklamam: en je napisal kak % je ker ne naseda reklamam, varjanta 0,0000000000000000001 - da ti povem, nisi lih veliko zgrešil. Več kot 90% ljudi nasede reklamam, eni bolj eni manj.
Za ta DRM al karkoli je že pa sem skoraj 100% da ne bo uspel. Jaz osebno ne mislim dajat tolko $ za poseben procesor, svoj OS, svojo IGRO ki btw ne bo delal nikjer drugje kot samo na 1 računalniku bla bla bla. Take igre pač ne bom igral. Naj se raje zamislijo in naredinjo več iger v stilu ET ali pa naj jih prodajajo zelo poceni, npr. za 2k. HL2 ne bi kupil že iz tega razloga da se mora povezat na internet da sploh lahko inštaliraš!? halooooo? Še dobro da nimam navadnega 56k modema....
Za ta DRM al karkoli je že pa sem skoraj 100% da ne bo uspel. Jaz osebno ne mislim dajat tolko $ za poseben procesor, svoj OS, svojo IGRO ki btw ne bo delal nikjer drugje kot samo na 1 računalniku bla bla bla. Take igre pač ne bom igral. Naj se raje zamislijo in naredinjo več iger v stilu ET ali pa naj jih prodajajo zelo poceni, npr. za 2k. HL2 ne bi kupil že iz tega razloga da se mora povezat na internet da sploh lahko inštaliraš!? halooooo? Še dobro da nimam navadnega 56k modema....
The one and only
gfighter ::
Dead_Eye: Pozabil si na pomemben faktor, ki je na strani velikih podjetij, ki to forsirajo...to je čas. Gandalfarjeva vizija je (žal) kar točna.
Catapultam habeo. Nisi pecuniam omnem mihi dabis, ad caput saxum immane mittam
Nerdor ::
Dman: sej si samo pritrdil moji trditvi! LOL! Seveda, filmska industrija prispeva največ denarja ! In to kar 35% ali kaj!? No, pozabljaš, da glavnino ostalega proračuna USA dobi od svojih davkoplačevalcev. Skratka od svojih državljanov. Seveda, so prispevki posameznih industrij manjši, vendar ne zaostajajo bistveno. Če pogledaš, recimo vsoto vseh industrij + vsoto ki jo prispevajo davkoplačevalci = dobiš tisto končno veliko vsoto.
Seveda, je "velika končna vsota" precej precej večja kot sam prispevek od davkov film. industrija. A vendar, je največji če primerjamo ostale branže: računalniška, avtomobilska, naftna, airlines, farmacija, kmetijstvo in itd. Upam, da razumeta oba Dman in Gandalfar.
Seveda, je "velika končna vsota" precej precej večja kot sam prispevek od davkov film. industrija. A vendar, je največji če primerjamo ostale branže: računalniška, avtomobilska, naftna, airlines, farmacija, kmetijstvo in itd. Upam, da razumeta oba Dman in Gandalfar.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Nerdor ()
Nerdor ::
Ubistvu mene zanima, kaj bo rekla Azijska gigantska računalniška podjetja. Saj v končni fazi sestavljen in sestavljene dele hardware dobimo od njih. Če oni rečejo temu, Ne je ne. Dober primer je Intelov poizkus s RD ramom. Pač azijci so rekli DDR in DDR II in pika. Intel ni mel kej praskat.. Seveda ima to VELIKO veze s DRM in TC, kot si to predstavlja Gandalfar. Če Azijci rečejo NE je ne.
Če se azijci spomnijo, da bodo napravili nov tip računalnika (celoten hardware) za množice, ki ga bodo po svetu prodajali, bodo to storili... ozr. že počnejo na Azijskem trgu.
Če se azijci spomnijo, da bodo napravili nov tip računalnika (celoten hardware) za množice, ki ga bodo po svetu prodajali, bodo to storili... ozr. že počnejo na Azijskem trgu.
3p ::
Glede tega, da se po uvedbi softwera prilagojenega posameznemu procesorju tega ne bo dalo prodati: A kaj berete licenčne pogobe? Dosti programov že danes ne smeš prodati dalje in s tem, da jih ne boš niti poskušal prodati dalje se strinjaš pred namestitvijo.
Z Matthaijem se strinjam glede vsiljevanja potreb. Mogoče si eni mislimo, da jih mamo pod kontrolo ja. Zakaj rabiš na dve leti novi mobitel? Zaradi funkcij? Pa ja. Zakaj pa rabiš nove funkcije? Zakaj se mora povezovati preko bluetootha in ne kabla? Zakaj rabiš barvni zaslon? Da lahko na WCju gledaš barvne nage babe s planeta? :) Zakaj pa si tako veselo vlačite filme in muziko dol? Ja, ker jih reklamirajo. Ker so naredili, da nisi in, če ne gledaš vsega pofla from amerika.
Moje mnenje pa je, da se preprosto morajo boriti proti kopiranju. Če se ne bi, v treh letih več nihče ne bi kupoval tega. Pol pa lahko zaprejo štacune. Če bi le prišli k pameti in ponudili legalne sisteme za download, za neko normalno ceno. Ne pa da hočejo ob vsaki spremembi medija še dodatno zaslužiti.
Z Matthaijem se strinjam glede vsiljevanja potreb. Mogoče si eni mislimo, da jih mamo pod kontrolo ja. Zakaj rabiš na dve leti novi mobitel? Zaradi funkcij? Pa ja. Zakaj pa rabiš nove funkcije? Zakaj se mora povezovati preko bluetootha in ne kabla? Zakaj rabiš barvni zaslon? Da lahko na WCju gledaš barvne nage babe s planeta? :) Zakaj pa si tako veselo vlačite filme in muziko dol? Ja, ker jih reklamirajo. Ker so naredili, da nisi in, če ne gledaš vsega pofla from amerika.
Moje mnenje pa je, da se preprosto morajo boriti proti kopiranju. Če se ne bi, v treh letih več nihče ne bi kupoval tega. Pol pa lahko zaprejo štacune. Če bi le prišli k pameti in ponudili legalne sisteme za download, za neko normalno ceno. Ne pa da hočejo ob vsaki spremembi medija še dodatno zaslužiti.
Gandalfar ::
Nerdor: daj, nauci se procente racunat.
Kar se pa tice tega, da bodo Azijci lastne procesorje razvijali. Kar misli si. Razen, ce mislijo razvit cisto lastno vejo racunalnistva, ki bo popolnoma nekompatibilna z ostalim svetom, itak nimajo za burek zaradi patentnih krsitev.
Kar se pa tice tega, da bodo Azijci lastne procesorje razvijali. Kar misli si. Razen, ce mislijo razvit cisto lastno vejo racunalnistva, ki bo popolnoma nekompatibilna z ostalim svetom, itak nimajo za burek zaradi patentnih krsitev.
root987 ::
Če grejo lastno vejo delat pa neko lastno arhitekturo proca, potem imajo kaj možnosti za uspeh morda na azijskem trgu. Pa je tu velik morda... Intel in AMD imata še, IIRC, kar nekaj tovarn tudi v Evropi in ZDA, torej popolnoma odvisna od azijcev le nista.
@Matthai: Habermas - to je kak sociolog, ki je analiziru kulturo množičnih medijev do potankosti?
@Matthai: Habermas - to je kak sociolog, ki je analiziru kulturo množičnih medijev do potankosti?
"Myths which are believed in tend to become true."
--- George Orwell
--- George Orwell
Gandalfar ::
root987: prej komunikolog. http://www.helsinki.fi/~amkauppi/hablin...
Mas tudi dosti njegovih del v SI prevedenih.
Mas tudi dosti njegovih del v SI prevedenih.
jype ::
Meni je prijazna gospa na uradu za intelektualno lastnino zatrdila, da je prenašanje vsebin z interneta popolnoma zakonito, tudi če so avtorsko zaščitene. Po njenih besedah tako in tako plačujemo pristojbino za tako početje kot dodatek pri medijih in strojni opremi, tako da res ne vem, zakaj se toliko sekirate.
Pa ja, DRM je čisto OK, če to pomeni da lahko kopiranje preprečuje AVTOR, ne pa založnik ali kakšen drug "man in the middle". Pa če je DRM toliko resitriktiven da ne omogoča "fair use", potem bo propadel (ali pa bodo na voljo orodja, ki njegove učinke izničijo).
Pa ja, DRM je čisto OK, če to pomeni da lahko kopiranje preprečuje AVTOR, ne pa založnik ali kakšen drug "man in the middle". Pa če je DRM toliko resitriktiven da ne omogoča "fair use", potem bo propadel (ali pa bodo na voljo orodja, ki njegove učinke izničijo).
Dman ::
Mislim, da ni povsem razumela, kaj si jo spraševal... sicer pa se boš sedaj morda lahko skliceval na "pravno zmoto", če bi že kdaj uvedli kak postopek proti tebi , ala Rupar.
Pristojbino se plača za prosto uporabo avtorskih del v okviru prostega privatnega reproduciranja (npr. kopiraš 10 strani 100 stranske knjige, pretvoriš glasbeni CD v Mp3 zaradi poslušanja na mp3 playerju...); kar pa presega ta okvir, ni več prosto, ampak zapade pod splošno avtorskopravno varstvo. Pri P2P programih večinoma hkrati, ko vlečeš datoteko k sebi tudi daješ na voljo drugim, kar pa že presega privatno reproduciranje in si v prekršku (tu te sklicevanje na pristojbine ne bo rešilo).
Pristojbino se plača za prosto uporabo avtorskih del v okviru prostega privatnega reproduciranja (npr. kopiraš 10 strani 100 stranske knjige, pretvoriš glasbeni CD v Mp3 zaradi poslušanja na mp3 playerju...); kar pa presega ta okvir, ni več prosto, ampak zapade pod splošno avtorskopravno varstvo. Pri P2P programih večinoma hkrati, ko vlečeš datoteko k sebi tudi daješ na voljo drugim, kar pa že presega privatno reproduciranje in si v prekršku (tu te sklicevanje na pristojbine ne bo rešilo).
jype ::
Meni je jasno, da to ni tako enostavno in da pravno gledano ne mores kar vsevprek kopirat.
Kar me moti so neustrezni tehnoloski prijemi ki meni kot legalnemu uporabniku vsebin otezujejo zivljenje, hkrati pa nikakor ne preprecujejo piratstva.
Bedasto se mi zdi da ce kupim DVD ga ne morem gledat na svojem prenosniku, ker je iz napacne regije (dvd ali prenosnik, saj je vseeno). Bedasto se mi zdi, da glasbe s CDja ne morem spravit v svoj iPod, ker je cd "zasciten".
Butasto se mi zdi zato, ker lahko kljub temu vse te zascitene vsebine brez tezav skopiram, jim odstranim zascito in spustim v internet prek p2p omrezij in tako postanejo dostopne _vsakomur_, ne da bi kdorkoli karkoli placal ali se se kdaj ubadal z bedasto zascito. Samo jaz si moram vzet 5 minut casa.
Ne vidim nobenega plusa in veliko minusov. Ce kdo pozna kak plus bi ga rad slisal.
Kar me moti so neustrezni tehnoloski prijemi ki meni kot legalnemu uporabniku vsebin otezujejo zivljenje, hkrati pa nikakor ne preprecujejo piratstva.
Bedasto se mi zdi da ce kupim DVD ga ne morem gledat na svojem prenosniku, ker je iz napacne regije (dvd ali prenosnik, saj je vseeno). Bedasto se mi zdi, da glasbe s CDja ne morem spravit v svoj iPod, ker je cd "zasciten".
Butasto se mi zdi zato, ker lahko kljub temu vse te zascitene vsebine brez tezav skopiram, jim odstranim zascito in spustim v internet prek p2p omrezij in tako postanejo dostopne _vsakomur_, ne da bi kdorkoli karkoli placal ali se se kdaj ubadal z bedasto zascito. Samo jaz si moram vzet 5 minut casa.
Ne vidim nobenega plusa in veliko minusov. Ce kdo pozna kak plus bi ga rad slisal.
Ziga Dolhar ::
Gandalfar: nasplošno, kar sem zasledil, se Habermasa bolj označuje z besedama "filozof" in "sociolog".
(No, verjetno je komunikologija znotraj sociologije; ampak še vedno pa se je ukvarjal s preveč širokim področjem, da bi si ga po tej poti upal omejit predvsem na komunikologijo.)
(No, verjetno je komunikologija znotraj sociologije; ampak še vedno pa se je ukvarjal s preveč širokim področjem, da bi si ga po tej poti upal omejit predvsem na komunikologijo.)
https://dolhar.si/
mp3killer ::
Jst se raje ne trudim z bit torrentom in za hitrejši download raje uporablam DC(StrongDC), IRC in Overnet (pro verzija 0.53 - najhitrejši ed2k- poseka mulo). Pol si pa še na routerju naštimaš spreminjanje IP-ja pa te nej lovijo kolk čejo, kar se pa bit torrenta tiče - boljši je P2M (download do fula) !, lep primer je stran www.filewarez.com
poweroff ::
Habermas je bolj filozof, se je pa ukvarjal s komunikološkimi temami. Splača se prebrati njegovo knjigo Strukturne spremembe javnosti. Tam analizira kako je nastala javnost, kaj javnost sploh je in zakaj to, čemur danes rečemo javnost NI javnost. On temu pravi kvazi javnost. Namreč po njegovi definiciji je za javnost značilno, da je kritična. V knjigi pa govori o tem, kako je kritično razmišljanje zamenjalo konzumiranje in kakšne posledice ima to za javnost in za zasebnost. Po domače povedano - kako je reklama in PR zamenjalo kritično mišljenje in nas spremenilo v osebke, ki namesto, da bi "delovali", se samo "obnašajo". (Delovanje je zavestno in razumsko delovanje, obnašanje je reagiranje na reklamne impulze - če zelo zelo poenostavim. Kupovanje je nadomestek za politično akcijo...).
Habermas sicer velja za eno večjih avtoritet v komunikologiji. Napisal je pa precej knjig (mislim da čez 20 - ena celo obsega preko 1200 strani), v slovenščino jih je žal bolj malo prevedenih.
Se pa splača pogledati še knjigo Družba spektakla... tudi govori o podobnih zadevah, kjer vse postaja tržno blago.
Zanimivo je, da je Habermas svojo knjigo objavil že leta 1962.
Habermas sicer velja za eno večjih avtoritet v komunikologiji. Napisal je pa precej knjig (mislim da čez 20 - ena celo obsega preko 1200 strani), v slovenščino jih je žal bolj malo prevedenih.
Se pa splača pogledati še knjigo Družba spektakla... tudi govori o podobnih zadevah, kjer vse postaja tržno blago.
Zanimivo je, da je Habermas svojo knjigo objavil že leta 1962.
sudo poweroff
Gandalfar ::
mp3killer: sam skoda, ker vecina tvojih prepdpostavk o tvoji zascitenosti temelji na ljudskih mitih in ne na cem kar bi te res scitilo
Ziga Dolhar ::
Matthai, naslov?
(Po možnosti v angleščini ... nemščina mi ni blizu.)
--
Ah, vidim da si napisal ... mal površno bral //.
(Po možnosti v angleščini ... nemščina mi ni blizu.)
--
Ah, vidim da si napisal ... mal površno bral //.
https://dolhar.si/
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Ziga Dolhar ()
gakiko ::
Mene zanima (po vecstranski zelo zanimivi debati), kaj en navaden smrtnik (ki nima ne denarja ne vpliva, poleg tega mora vsak dan 8h sluziti denar za svoj kruh) sploh lahko naredi, da se Gandalfarova vizija ne bi uresnicila?
Resno, ta problem me muci se od branja knjige No Logo. :/
Resno, ta problem me muci se od branja knjige No Logo. :/
poweroff ::
Začni uporabljati opensource rešitve in jih promoviraj v svojem okolju. Kot mravlje - vsaka posebej ne more dosti, skupaj pa lahko premaknejo goro.
sudo poweroff
root987 ::
Sam nekaj še tut jaz nisem ugotovil - ko bo mogoče poganjati le legalne programe - bo sploh še dovolj kupcev? Ker verjetno nihče ni takoj kupil dreamweaverja ter še za nameček photoshop (kot primer) ter se lotil oblikovanja spletnih strani, ampak je prej kar lep čas uporabljal nelegalne verzije. Torej, se bo potrebno znanje sploh še prenašalo ter da ne bo na koncu prišlo do večjega upada prodaje kot pa narasta?
Vem, da se veliko da postoriti z opensource rešitvami, vendar pa so vsi, ki jih poznam, na začetku uporabljajo "najboljše" programe.
Ali pa bo preprosto celotna "začetniška" javnost prešla na open source rešitve pisanja kode na roko v vi in beležnici, "wanna be" web developerji pa bodo usahnili ker jim ni do pisanja kode na roko?
Vem, da se veliko da postoriti z opensource rešitvami, vendar pa so vsi, ki jih poznam, na začetku uporabljajo "najboljše" programe.
Ali pa bo preprosto celotna "začetniška" javnost prešla na open source rešitve pisanja kode na roko v vi in beležnici, "wanna be" web developerji pa bodo usahnili ker jim ni do pisanja kode na roko?
"Myths which are believed in tend to become true."
--- George Orwell
--- George Orwell
mp3killer ::
Ja ampak pol bo pa spet Microsoft teror naredu, pa še kdo -- za vse ne bo nikol prov, ampak vedno je tko da VEČINA ZMAGA!(skoraj)
poweroff ::
Ne, ti boš samo Windowse kupil, pa boš imel notri vse. Od web designerja, do movie makerja, urejevalnika teksta, itd. Mobopol pač.
Za kakšne bolj profi rešitve bo pa treba odšteti precej denarja, ja. Za večino bo en Windows dovolj...
Za kakšne bolj profi rešitve bo pa treba odšteti precej denarja, ja. Za večino bo en Windows dovolj...
sudo poweroff
root987 ::
Microsoft je že bil opozorjen in oglobljen - kaj, če misli to postat splošna praksa mislijo pa celotno stvar legalizirat?
Vse stvari poleg Windowsov je mal kočljivo - 450 mio evrov kazni je enkrat že padlo, če grejo še več dajat zraven, lahko pade še več. Si lahko privoščijo neprestane kazni in/ali prepoved prodaje?
Z dovolj propagande in pametnim marketingom lahko OS rešitve tu najdejo svojo nišo... bo pa verjetno marketing mal težko izpeljat brez spam-a, vsaj če ne misli za OS community stat kakšno podjetje.
Vse stvari poleg Windowsov je mal kočljivo - 450 mio evrov kazni je enkrat že padlo, če grejo še več dajat zraven, lahko pade še več. Si lahko privoščijo neprestane kazni in/ali prepoved prodaje?
Z dovolj propagande in pametnim marketingom lahko OS rešitve tu najdejo svojo nišo... bo pa verjetno marketing mal težko izpeljat brez spam-a, vsaj če ne misli za OS community stat kakšno podjetje.
"Myths which are believed in tend to become true."
--- George Orwell
--- George Orwell
MrStein ::
jype:
Bedasto se mi zdi pricakovati, da bodo drugi reševali tvoje težave.
Za CD se pritoži založniku, ker ti onemogočajo zakonito rabo. Glej Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-UPB1) (uradno prečiščeno besedilo) člen 166.c (konzultiraj pravnika za detajle, če se ti zdijo stroški visoki, toži tistega ki ga imaš za krivca).
Regije so itak nelegalne.
Razne tega, kak zanič opremo imaš, da ne prebave teh CD-jev in DVD-jev ?
Bedasto se mi zdi da ce kupim DVD ga ne morem gledat na svojem prenosniku, ker je iz napacne regije (dvd ali prenosnik, saj je vseeno). Bedasto se mi zdi, da glasbe s CDja ne morem spravit v svoj iPod, ker je cd "zasciten".
Bedasto se mi zdi pricakovati, da bodo drugi reševali tvoje težave.
Za CD se pritoži založniku, ker ti onemogočajo zakonito rabo. Glej Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-UPB1) (uradno prečiščeno besedilo) člen 166.c (konzultiraj pravnika za detajle, če se ti zdijo stroški visoki, toži tistega ki ga imaš za krivca).
Regije so itak nelegalne.
Razne tega, kak zanič opremo imaš, da ne prebave teh CD-jev in DVD-jev ?
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Zgodovina sprememb…
- spremenil: MrStein ()
poweroff ::
Vidiš, to pa je ideja. Dajmo sprožit en sodni postopek zaradi take nelegalne zaščite CDjev. Ko (če) bo padla prva domina, se bo mogoče kaj začelo premikat.
sudo poweroff
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | The Wall Street Journal zagnal konkurenco WikileaksuOddelek: Novice / NWO | 8411 (7073) | Gregor P |
» | MPAA ponovno udarila (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Novice / Avtorsko pravo | 13980 (9764) | iration |
» | eXeem -- izpopolnjeni BitTorrent (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Ostala programska oprema | 11787 (8298) | Darker |
» | DDoS napad na BitTorrent strežnikeOddelek: Novice / Varnost | 4286 (4286) | Tilen |
» | Windows Media Player 10Oddelek: Novice / Apple iPhone/iPad/iPod | 6927 (6927) | cole-22 |