Forum » Problemi človeštva » Ljudje vse bolj postajamo podobni računalnikom
Ljudje vse bolj postajamo podobni računalnikom
SavoKovac ::
Ko človek formatira trdi disk, naleti na zanimive zamisli.
"Trdi disk je izgubil spomin."
Potem pa se spomni, da je samo 'na hitro' formatiral, torej disk spomina ne bi smel izgubiti.
Podobno je s človekom, za katerega pravijo, da je izgubil spomin.
Spomina najverjetneje ni izgubil. Samo tebela referenc se mu je poškodovala.
Ali pa, če se kdo več absolutno ne more spominjati travmatičnih dogodkov. Izbrisal si je reference do le-teh.
Hipnoza. Le "Service mode" za napredne nastavitve.
Kaj želim reči?
Potemtakem bi dovolj naprednemu računalu morali podeliti status živega bitja.
"Trdi disk je izgubil spomin."
Potem pa se spomni, da je samo 'na hitro' formatiral, torej disk spomina ne bi smel izgubiti.
Podobno je s človekom, za katerega pravijo, da je izgubil spomin.
Spomina najverjetneje ni izgubil. Samo tebela referenc se mu je poškodovala.
Ali pa, če se kdo več absolutno ne more spominjati travmatičnih dogodkov. Izbrisal si je reference do le-teh.
Hipnoza. Le "Service mode" za napredne nastavitve.
Kaj želim reči?
Potemtakem bi dovolj naprednemu računalu morali podeliti status živega bitja.
NoUse4AName ::
Ljudje se ne spreminjajo, računalniki se spreminjajo. Torej postajajo računalniki kot ljudje.
Od kod pa tebi kriterij za živo bitje, da lahko kaj pozabi?
Od kod pa tebi kriterij za živo bitje, da lahko kaj pozabi?
Jst ::
Pomoje se pa naša terminologija v računalništvu približuje in dela vzporednice s človekom.
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
SavoKovac ::
Temo bi lahko poimenoval "Vsak dan odkrivam več vzporednic in analogij pri delovanju človeka, kot telesno-umske celote in računalnikov oz. strojev, ki s(m)o jih ljudje zgradili", vendar ne bi delovalo dovolj publicistično.
Thomas ::
Tehnologija je samo ekstenzija biologije. V začetku je bila tehnologija precej primitivnejša od biologije, vendar je to vse manj res. Razlika se blura, stroj temelječ na DNA kodiranih programih ali na siliciju kodiranih programih je še vedno samo stroj.
Vse živali in rastline so stroji. Zevoluirani, ampak še vedno samo stroji. Nekako NI MOŽNO narediti v tem Vesolju česa "več kot le stroj".
Zato ta konvergenca s stroji sploh ni presenetljiva. Nasprotovanje slavistov uporabi besede "spomin" za PCe, je pa patetično. Spomin je vse, kar ima computer vgravirano v svoje medije in vse, kar ima naprimer človek vgravirano v možganski RNA. Ali pa vsebina napisanega na ceglc je tudi spomin.
Vse živali in rastline so stroji. Zevoluirani, ampak še vedno samo stroji. Nekako NI MOŽNO narediti v tem Vesolju česa "več kot le stroj".
Zato ta konvergenca s stroji sploh ni presenetljiva. Nasprotovanje slavistov uporabi besede "spomin" za PCe, je pa patetično. Spomin je vse, kar ima computer vgravirano v svoje medije in vse, kar ima naprimer človek vgravirano v možganski RNA. Ali pa vsebina napisanega na ceglc je tudi spomin.
SavoKovac ::
Zdaj pa se pojavi vprašanje.
Za mašine je znano, kdo in zakaj jih je ustvaril.
V stroki pa je še precej razširjeno mnenje, da rastlin oz. živali vključno s človekom ni nihče ustvaril.
Vse naj bi napredovalo po načelu ugodnih mutacij (tako trdijo nekatere evolucijske teorije).
[Mutacija je ugodna, če ti nudi večjo možnost za preživetje, razmnoževanje.]
V zadnjem času smo pa ljudje "pogruntali", da nam izredno dobro ležijo algoritmični in nasploh abstraktni vzorci razmišljanj. Neprimerno bolj, kot ostalim vrstam.
Glede na to, da živali druga druge ne iztrebljajo bolj, kot je to potrebno oz., da bi lahko naša vrsta preživela tudi, če bi živeli življenje primatov, se človek bržkone vpraša, kakšne so bile tiste okoliščine ki so pripeljale do razvoja naprednejših enot za obdelavo informacij oz. podatkov.
Samo moje skromno mnenje je, da biologi tega še niso dovolj razjasnili ostalim smrtnikom.
Za mašine je znano, kdo in zakaj jih je ustvaril.
V stroki pa je še precej razširjeno mnenje, da rastlin oz. živali vključno s človekom ni nihče ustvaril.
Vse naj bi napredovalo po načelu ugodnih mutacij (tako trdijo nekatere evolucijske teorije).
[Mutacija je ugodna, če ti nudi večjo možnost za preživetje, razmnoževanje.]
V zadnjem času smo pa ljudje "pogruntali", da nam izredno dobro ležijo algoritmični in nasploh abstraktni vzorci razmišljanj. Neprimerno bolj, kot ostalim vrstam.
Glede na to, da živali druga druge ne iztrebljajo bolj, kot je to potrebno oz., da bi lahko naša vrsta preživela tudi, če bi živeli življenje primatov, se človek bržkone vpraša, kakšne so bile tiste okoliščine ki so pripeljale do razvoja naprednejših enot za obdelavo informacij oz. podatkov.
Samo moje skromno mnenje je, da biologi tega še niso dovolj razjasnili ostalim smrtnikom.
Thomas ::
Večina naše inteligence je zevoluirala zadnjih 5000 generacij, oziroma 100 tisoč let. Od tedaj se nam je neocortex povečal za faktor 3!
Inteligenca ni nič zelo posebnega in nič mističnega. Dovolj lahko jo je zevoluirati, če imaš dovolj computinga.
No big deal, after all!
Inteligenca ni nič zelo posebnega in nič mističnega. Dovolj lahko jo je zevoluirati, če imaš dovolj computinga.
No big deal, after all!
gzibret ::
Abstraktno razmišljanje je značilno za ljudi. Ne verjamem, da se kaka opica sprašuje, koliko banan lahko nese celo krdelo opic naenkrat, koliko časa jih bodo nabirale, na koliko dreves bodo mogle splezati in koliko časa jih bodo jedli.
Velika zmožnost človeškega abstraktnega razmišljanja se kaže že v čisto enostavnem pitagorovem izreku. Njegove realizacije v naravi ni. Je samo nek abstraktni pojem, umetno (khmmm kaj je umetno?) ustvarjen. Če mi kdo pokaže pitagorov izrek kjerkoli v naravi mu dam za gajbo.
Velika zmožnost človeškega abstraktnega razmišljanja se kaže že v čisto enostavnem pitagorovem izreku. Njegove realizacije v naravi ni. Je samo nek abstraktni pojem, umetno (khmmm kaj je umetno?) ustvarjen. Če mi kdo pokaže pitagorov izrek kjerkoli v naravi mu dam za gajbo.
Vse je za neki dobr!
SavoKovac ::
Toda kje so vzroki oz. razlogi za takšen razvoj?
Zakaj je primerljivo napredovala celotna "human species" in ne samo najbolj izpostavljene oz. stimulirane veje?
Zakaj je primerljivo napredovala celotna "human species" in ne samo najbolj izpostavljene oz. stimulirane veje?
Thomas ::
Vse veje so bile izpostavljene in vse so napredovale v dokaj isto smer, zaradi podobnih evolucijskih pritiskov. Ločili smo se 50 tisoč let nazaj, najprej od Aboriginov, ki so jo mahnili v Avstralijo. Potem so se veje naprej cepile, nekaj ločene evolucije je bilo. Manj kot pri šimpanzih recimo, ampak nekaj pa.
Kar pa ni preveč pomembno. Pomembno je, kam gremo. Niti ne, od kod prihajamo.
Kar pa ni preveč pomembno. Pomembno je, kam gremo. Niti ne, od kod prihajamo.
SavoKovac ::
Ljudje imamo zanimiv način razmišljanja.
Sedaj je aktualno vrtati v komete, češ, da bi naj oni prinesli življenje na Zemljo.
Prav tako bi človeško vrsto iz skupine opičnjakov skonstruirali veleumni alieni.
Zveni logično in plauzibilno. In nihče ti ne more dokazati, da se motiš.
Sedaj je aktualno vrtati v komete, češ, da bi naj oni prinesli življenje na Zemljo.
Prav tako bi človeško vrsto iz skupine opičnjakov skonstruirali veleumni alieni.
Zveni logično in plauzibilno. In nihče ti ne more dokazati, da se motiš.
Thomas ::
> Kometi so mogoce prinesli kako amino kislino na zemljo. Mogoce, da so jo.
Točno tako. Potem se tukaj neha.
Kar se tiče alienov, ki naj bi nas sezidali, kdo je potem sezidal njih? Ta danikenska "razlaga" ne pove ničesar in je tudi sicer zelo malo kredibilna. Evolucijska teorija je preveč konzistentna in močna, da bi imela kakršnokoli resno konkurenco. Tako kot je nima aritmetika do septiljon. Oslarija mislit, da je kej resnega narobe z njo.
Psihološko gledano je pa dvom, ki ga pri nekaterih poraja, zelo zanimiv. Sploh če ga osvetlimo s temle, bolj psihološkim, kot miselnim argumentom: Verjameš, da je Osončje že velikokrat obkrožilo center Galaksije, a mogoče misliš, da je, tako kot vse zvezde, začelo svojo pot komaj kakšnih 10 ločnih stopinj nazaj, od tam pa krožijo? Pa da je svetloba iz Andromedine Galaksije šla na pot pred 6000 leti in še ni dosegla naših oči? Svetloba ki jo vidimo prihajati kot iz Andromede, pa ima vir nekje v naši Galaksiji?
Težko ima kdo toliko živcev, da bi zagovarjal "mlado Galaksijo" in vse čudne stvari, ki jih to potem potegne za sabo. Prej uide iz diskusije.
Točno tako. Potem se tukaj neha.
Kar se tiče alienov, ki naj bi nas sezidali, kdo je potem sezidal njih? Ta danikenska "razlaga" ne pove ničesar in je tudi sicer zelo malo kredibilna. Evolucijska teorija je preveč konzistentna in močna, da bi imela kakršnokoli resno konkurenco. Tako kot je nima aritmetika do septiljon. Oslarija mislit, da je kej resnega narobe z njo.
Psihološko gledano je pa dvom, ki ga pri nekaterih poraja, zelo zanimiv. Sploh če ga osvetlimo s temle, bolj psihološkim, kot miselnim argumentom: Verjameš, da je Osončje že velikokrat obkrožilo center Galaksije, a mogoče misliš, da je, tako kot vse zvezde, začelo svojo pot komaj kakšnih 10 ločnih stopinj nazaj, od tam pa krožijo? Pa da je svetloba iz Andromedine Galaksije šla na pot pred 6000 leti in še ni dosegla naših oči? Svetloba ki jo vidimo prihajati kot iz Andromede, pa ima vir nekje v naši Galaksiji?
Težko ima kdo toliko živcev, da bi zagovarjal "mlado Galaksijo" in vse čudne stvari, ki jih to potem potegne za sabo. Prej uide iz diskusije.
SavoKovac ::
Glede alienov in kometov.
Teorija, da so življenje na naš planet prinesli kometi in ta, da so nas skonstruirali alieni imata podobno namembnost.
Dosedanje teorije niso zadovoljivo odgovorile na vprašanje pričetkov evolucije. Odgovor poiščeš tam, kjer je marsikaj mogoče, vendar nimaš dosti praktičnih možnosti za raziskovanje. Izmisliš si teorijo o kometih. Kupiš si čas, denar priteka dalje, pa še o kometih se naučiš marsikaj novega.
Podobno bi lahko "zgruntali" papa-aliena in sredstva za "Search-Extraterestrialle of Parents - SEP"
bi prihajala.
Teorija, da so življenje na naš planet prinesli kometi in ta, da so nas skonstruirali alieni imata podobno namembnost.
Dosedanje teorije niso zadovoljivo odgovorile na vprašanje pričetkov evolucije. Odgovor poiščeš tam, kjer je marsikaj mogoče, vendar nimaš dosti praktičnih možnosti za raziskovanje. Izmisliš si teorijo o kometih. Kupiš si čas, denar priteka dalje, pa še o kometih se naučiš marsikaj novega.
Podobno bi lahko "zgruntali" papa-aliena in sredstva za "Search-Extraterestrialle of Parents - SEP"
bi prihajala. SavoKovac ::
>>Kar se tiče alienov, ki naj bi nas sezidali, kdo je potem sezidal njih?
Kadar iščeš lastne korenine, je to manj relevantno.
Tudi Kunta Kinte ni razmišljal tranzitivno. Tega mu ni nihče zameril.
Kadar iščeš lastne korenine, je to manj relevantno.
Tudi Kunta Kinte ni razmišljal tranzitivno. Tega mu ni nihče zameril.
gzibret ::
Kaj je življenje? Ne vem. Vsekakor je skala neživa, solata pa živa. To je očitno. Meja med živim in neživim pa je nekako zabrisana.
Ena izmed definicij življenja: (iz srednje šole, popravite me, če sem kaj pozabil)
1) razmnoževanje(a), razvoj(b), rast(c)
2) asimilacija(a), desimilacija(b) (presnova)
3) dednost in variabilnost
4) premikanje (notranje ali zunanje)
5) sposobnost odzivanja na zunanje dražljaje
Ali je kristal živ? Izpolnjuje pogoje pod 1, 2a, ne pa 2b, 3, 4 in 5.
Ali je ogenj živ? Izpolnjuje pogoje 1, 2a, 4, ne pa 2b, 3 in 5.
Ali je virus živ? Izpolnjuje pogoje 1, 3, ne pa 2, 4 in 5.
Ali je grapefruit živ? Izpolnjuje pogoje 1bc, 2, 3, 4 in 5, ne pa 1a.
Ali je RNA živa? Spoštuje 1, 2, 3 in 5, ne pa 4.
Ali je mravlja živa? Po definiciji ne, saj krši 1a. Kaj pa mravljišče? Kaj pa matica? itd....
Da bi računalniku podelili status živega bitja? Hmmm..... Odvisno od definicije.
Ena izmed definicij življenja: (iz srednje šole, popravite me, če sem kaj pozabil)
1) razmnoževanje(a), razvoj(b), rast(c)
2) asimilacija(a), desimilacija(b) (presnova)
3) dednost in variabilnost
4) premikanje (notranje ali zunanje)
5) sposobnost odzivanja na zunanje dražljaje
Ali je kristal živ? Izpolnjuje pogoje pod 1, 2a, ne pa 2b, 3, 4 in 5.
Ali je ogenj živ? Izpolnjuje pogoje 1, 2a, 4, ne pa 2b, 3 in 5.
Ali je virus živ? Izpolnjuje pogoje 1, 3, ne pa 2, 4 in 5.
Ali je grapefruit živ? Izpolnjuje pogoje 1bc, 2, 3, 4 in 5, ne pa 1a.
Ali je RNA živa? Spoštuje 1, 2, 3 in 5, ne pa 4.
Ali je mravlja živa? Po definiciji ne, saj krši 1a. Kaj pa mravljišče? Kaj pa matica? itd....
Da bi računalniku podelili status živega bitja? Hmmm..... Odvisno od definicije.
Vse je za neki dobr!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: gzibret ()
drejc ::
Dodal bi še to da IMO definicija živosti entitete mora še vsebovati predpostavko, da je grajena na osnovi ogljika, pa smo rešl problem z živostjo (sedanjih) računalnikov.
Bolj od živosti se mi pa zdi pomembno če je entiteta čuteča ali ne.
Aja, glede našga izvora... jest mislm da smo pa le Von Neumannove sonde
Bolj od živosti se mi pa zdi pomembno če je entiteta čuteča ali ne.
Aja, glede našga izvora... jest mislm da smo pa le Von Neumannove sonde
SavoKovac ::
Morda se med ostalim v prihodnosti razvije tehnologija humanoidnih kibernetskih organizmov in neposrednega branja spomina ter tudi ostalih vzorcev (vedenjski...) - pod pogojem, da osebek umre, da se ga lahko analizira.
Če bi se potem kdo odločil, da lastno osebo digitalizira in preseli v kibernetski organizem, potem je vprašanje *živosti* vsekakor na mestu. ( O pristnosti bi se sicer dalo razpravljati.)
Če bi se potem kdo odločil, da lastno osebo digitalizira in preseli v kibernetski organizem, potem je vprašanje *živosti* vsekakor na mestu. ( O pristnosti bi se sicer dalo razpravljati.)
SavoKovac ::
Definicija *življenja* (kot tudi ostale definicije) je najpogosteje odvisna od ideologije, iz katere izhaja. In od večinoma omejenega spoznanja, ki je na voljo v danem obdobju.
Zato bi se osebno izogibal postavljanju absolutnih definicij, razen morda znotraj kakšnega eksplicitno bolj določenega konteksta.
Zato bi se osebno izogibal postavljanju absolutnih definicij, razen morda znotraj kakšnega eksplicitno bolj določenega konteksta.
gzibret ::
> Dodal bi še to da IMO definicija živosti entitete mora še vsebovati predpostavko, da je grajena na osnovi ogljika, pa smo rešl problem z živostjo (sedanjih) računalnikov.
Takoj boš imel množico užaljenih robotov (ali pa humanoidnih kibernetskih organizmov).
Po mojem mnenju bomo imeli "žive" robote takrat, ko bodo znali izdelovati sami sebe (torej od rudarjenja, pridobivanja energije do končnega izdelka).
Takoj boš imel množico užaljenih robotov (ali pa humanoidnih kibernetskih organizmov).
Po mojem mnenju bomo imeli "žive" robote takrat, ko bodo znali izdelovati sami sebe (torej od rudarjenja, pridobivanja energije do končnega izdelka).
Vse je za neki dobr!
Thomas ::
Mehkih pojmov nima prevelikega smisla (rigidno) definirati. Prehitro lahko zaideš v logične težave.
Pojem "življenja" je že tak. Preveč ambivalenten, v preveč situacijah.
To so samo taki megleni orisi, skice za na hitro.
Obstajajo pa do bita natačno definirani pojmi. Kot recimo vrtilna količina, hemoglobin, ATP, computing ...
Presenetljiva je ta dihtomija, ja. Zelo težko je pogruntat za vsako stvar posebej kam spada. Ampak absolutno krucialnega pomena, ko začnemo "filozofirat".
Pojem "življenja" je že tak. Preveč ambivalenten, v preveč situacijah.
To so samo taki megleni orisi, skice za na hitro.
Obstajajo pa do bita natačno definirani pojmi. Kot recimo vrtilna količina, hemoglobin, ATP, computing ...
Presenetljiva je ta dihtomija, ja. Zelo težko je pogruntat za vsako stvar posebej kam spada. Ampak absolutno krucialnega pomena, ko začnemo "filozofirat".
SavoKovac ::
Zakaj je smiselno razpravljati o teh rečeh.
Recimo, da ti določene družbe dovoljujejo, da živiš svoj način življenja. Govorim o post-industrijskih družbah, kot so npr. tista v ZDA, EU(+CH...), na Japonskem...
Mirne volje si lahko yapi, klošar, vegan, ortodoksni jud...celo komunist ali kkk member ali...dokler ne prestopiš tolerančnih pragov, zapisanih v določenih buklah.
Vendar pa obstajajo "mainstream" smernice, po katerih se družbe gibljejo. (Internet, avtomobili, TV, šola...).
Zna se zgoditi, da se bo naš 'zahodnjaški mainstream' razvijal v smeri, ki pelje proti matrici oz. borgovstvu.
Namreč, družba postaja zapletena. Če pustiš računalnikom, da upravljajo, izgubljaš nadzor. Upravljalec mora biti človek, sicer končaš kot v Terminatorju.
Ljudje pa s svojo pametjo, kot jo imamo še iz pamtiveka, ne bomo kos zadevam. Tablete, yoga, telovadba še negujejo zdravega duha v telesu.
Potem pa začneš neškodoželjno zavidati računalom in njihovm 24/7, popolnemu spominu, bliskovitim miselnim reakcijam, nadgradljivosti...in pogruntaš nevralne vmesnike, telepatijo preko wireless lan-a, pomnilne čipe in še marsikaj, kar že obstaja in kar razvoj še lahko prinese.
In večina ljudi enkrat konča kot borgi oz. v matrici.
Nekateri že morda komaj čakajo.
Recimo, da ti določene družbe dovoljujejo, da živiš svoj način življenja. Govorim o post-industrijskih družbah, kot so npr. tista v ZDA, EU(+CH...), na Japonskem...
Mirne volje si lahko yapi, klošar, vegan, ortodoksni jud...celo komunist ali kkk member ali...dokler ne prestopiš tolerančnih pragov, zapisanih v določenih buklah.
Vendar pa obstajajo "mainstream" smernice, po katerih se družbe gibljejo. (Internet, avtomobili, TV, šola...).
Zna se zgoditi, da se bo naš 'zahodnjaški mainstream' razvijal v smeri, ki pelje proti matrici oz. borgovstvu.
Namreč, družba postaja zapletena. Če pustiš računalnikom, da upravljajo, izgubljaš nadzor. Upravljalec mora biti človek, sicer končaš kot v Terminatorju.
Ljudje pa s svojo pametjo, kot jo imamo še iz pamtiveka, ne bomo kos zadevam. Tablete, yoga, telovadba še negujejo zdravega duha v telesu.
Potem pa začneš neškodoželjno zavidati računalom in njihovm 24/7, popolnemu spominu, bliskovitim miselnim reakcijam, nadgradljivosti...in pogruntaš nevralne vmesnike, telepatijo preko wireless lan-a, pomnilne čipe in še marsikaj, kar že obstaja in kar razvoj še lahko prinese.
In večina ljudi enkrat konča kot borgi oz. v matrici.
Nekateri že morda komaj čakajo.
nicnevem ::
> Nekateri že morda komaj čakajo.
Jp
Mislim da je bil pri Protokolu že večkrat omenjen razvoj brain-machine vmesnikov. Zaenkrat naj bi jih uporabljali predvsem invalidi za opravljanje običajnim ljudem vsakodnevnih stvari, ampak mislim da sčasoma bo prišlo tudi do pojava takih, ki bodo v zmožni v veliki meri povečati naše mentalne sposobnosti. Sam se recimo ne bi branil kosa elektronike z Mathematico...ali pa nekaj giga dolgoročnega spomina, mogoče še povečanje onih 7 kazalcev...pa še kaj bi se našlo.
>Upravljalec mora biti človek, sicer končaš kot v Terminatorju.
..v bistvu lahko že danes rečemo, da nas zaradi naše velike odvisnosti od njih, v določeni meri "upravljajo stroji", kar se bo zaradi napredka tehnologije le še povečalo. Nimam nič proti , dokler je rezultat simbioze užitek - gledano z moje strani, jasno. Če zaradi tega pristanemo v "matrici", in se imamo mnogo bolje...zakaj ne.
Sicer se pojavljajo določeni pomisleki v stilu...hm, kaj pa če se stroj spomni da smo v napoto,...ampak, to je predvsem odvisno od nas, na kak način bomo gradili "stroje", konkretno pri AI, s kakšnimi motivi jo bomo opremili. Če ji je glavno gonilo, da se imamo mi lepo, ne vidim večjih problemov.
aja, Terminator je pa holivudsko strašenje preprostih ljudi - ampak saj to je tako ali tako jasno...kot nekakšna protitehnološka propaganda. Ne vem zakaj nekateri ljudje gojijo določen odpor do napredka...
Jp
Mislim da je bil pri Protokolu že večkrat omenjen razvoj brain-machine vmesnikov. Zaenkrat naj bi jih uporabljali predvsem invalidi za opravljanje običajnim ljudem vsakodnevnih stvari, ampak mislim da sčasoma bo prišlo tudi do pojava takih, ki bodo v zmožni v veliki meri povečati naše mentalne sposobnosti. Sam se recimo ne bi branil kosa elektronike z Mathematico...ali pa nekaj giga dolgoročnega spomina, mogoče še povečanje onih 7 kazalcev...pa še kaj bi se našlo.
>Upravljalec mora biti človek, sicer končaš kot v Terminatorju.
..v bistvu lahko že danes rečemo, da nas zaradi naše velike odvisnosti od njih, v določeni meri "upravljajo stroji", kar se bo zaradi napredka tehnologije le še povečalo. Nimam nič proti , dokler je rezultat simbioze užitek - gledano z moje strani, jasno. Če zaradi tega pristanemo v "matrici", in se imamo mnogo bolje...zakaj ne.
Sicer se pojavljajo določeni pomisleki v stilu...hm, kaj pa če se stroj spomni da smo v napoto,...ampak, to je predvsem odvisno od nas, na kak način bomo gradili "stroje", konkretno pri AI, s kakšnimi motivi jo bomo opremili. Če ji je glavno gonilo, da se imamo mi lepo, ne vidim večjih problemov.
aja, Terminator je pa holivudsko strašenje preprostih ljudi
- ampak saj to je tako ali tako jasno...kot nekakšna protitehnološka propaganda. Ne vem zakaj nekateri ljudje gojijo določen odpor do napredka... SavoKovac ::
Zgodi se, da narediš korak v napačno smer in se tega ne zaveš.
Potem je prepozno, da se vrneš.
(Sem pred kratkim gledal oddajo o lepotnih operacijah in *razočarano-razjarjenih* "lepoticah).
Za nekoga, ki v svoji čumnati presedi večino dneva in bulji v čudne znake na zaslonu, bi bil že velik napredek, ako bi psa peljal na sprehod. O napredku se lahko razmišlja tudi v tej smeri.
Potem je prepozno, da se vrneš.
(Sem pred kratkim gledal oddajo o lepotnih operacijah in *razočarano-razjarjenih* "lepoticah).
Za nekoga, ki v svoji čumnati presedi večino dneva in bulji v čudne znake na zaslonu, bi bil že velik napredek, ako bi psa peljal na sprehod. O napredku se lahko razmišlja tudi v tej smeri.
nicnevem ::
>Zgodi se, da narediš korak v napačno smer in se tega ne zaveš.
>Potem je prepozno, da se vrneš.
Grey goo bi bil na primer že tak korak v napačno smer, ali pa stvaritev "preveč humanlike" AI - glede čustev bi bilo IMO sploh nevarno, pa še raznih ostalih muhavosti.
Bomo zaradi tega opustili tehnologijo?...da nas ne zanese v "Terminatorjevo smer". Nikakor. S previdnostjo, tehtanjem vsakega koraka in teoretičnimi raziskavami - navsezadnje tudi s takimi filozofskimi razpravami, vztrajno zmanjšujemo verjetnost neuspeha. (btw, na Foresight Insitute se že kar lep čas ukvarjajo z možnimi nevarnostmi naprednih tehnologij).
Glede zadnjega (o napredku). Če mu sprehajanje nudi več užitka kot buljenje v monitor, potem, zakaj ne, to bi zagotovo bil napredek. V nasprotnem primeru si pa predstavljam situacijo nekako tako, kot da nekdo že ve kaj je dobro zate in te zato priganja iz hiše, ker je to zdravo..blabla.Težko tukaj objektivno kaj reči... (pa oprosti ker se zapičim v tako malenkost ;-) ).
Kako bi sploh definirali napredek? Glede tehnološkega IMO povečevanje kompleksnosti.
Kaj pa kaj drugega...?
>Potem je prepozno, da se vrneš.
Grey goo bi bil na primer že tak korak v napačno smer, ali pa stvaritev "preveč humanlike" AI - glede čustev bi bilo IMO sploh nevarno, pa še raznih ostalih muhavosti.
Bomo zaradi tega opustili tehnologijo?...da nas ne zanese v "Terminatorjevo smer". Nikakor. S previdnostjo, tehtanjem vsakega koraka in teoretičnimi raziskavami - navsezadnje tudi s takimi filozofskimi razpravami, vztrajno zmanjšujemo verjetnost neuspeha. (btw, na Foresight Insitute se že kar lep čas ukvarjajo z možnimi nevarnostmi naprednih tehnologij).
Glede zadnjega (o napredku). Če mu sprehajanje nudi več užitka kot buljenje v monitor, potem, zakaj ne, to bi zagotovo bil napredek. V nasprotnem primeru si pa predstavljam situacijo nekako tako, kot da nekdo že ve kaj je dobro zate in te zato priganja iz hiše, ker je to zdravo..blabla.Težko tukaj objektivno kaj reči... (pa oprosti ker se zapičim v tako malenkost ;-) ).
Kako bi sploh definirali napredek? Glede tehnološkega IMO povečevanje kompleksnosti.
Kaj pa kaj drugega...?
nicnevem ::
aja, še tole...
> Ljudje pa s svojo pametjo, kot jo imamo še iz pamtiveka, ne bomo kos zadevam.
Se zna zgoditi da res. Zato tudi vidim v implantih, ki na bodo povečali miselne kapacitete, pozitivno stvar.
Čeprav mislim da tebe bolj "grize" možnost, da ti vsadki nekako dobijo svojo voljo in sprejemajo odločitve mimo naše zavesti...priznam da malo ugibam :)
> Ljudje pa s svojo pametjo, kot jo imamo še iz pamtiveka, ne bomo kos zadevam.
Se zna zgoditi da res. Zato tudi vidim v implantih, ki na bodo povečali miselne kapacitete, pozitivno stvar.
Čeprav mislim da tebe bolj "grize" možnost, da ti vsadki nekako dobijo svojo voljo in sprejemajo odločitve mimo naše zavesti...priznam da malo ugibam :)
nevone ::
>Ne vem zakaj nekateri ljudje gojijo določen odpor do napredka...
Napredek sam po sebi ni garant za svetlo prihodnost. To vsak lahko dojame. Da je pa _nujen_, za to je pa treba že malo več razmišljanja.
o+ nevone
Napredek sam po sebi ni garant za svetlo prihodnost. To vsak lahko dojame. Da je pa _nujen_, za to je pa treba že malo več razmišljanja.
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
SavoKovac ::
[hec]
Že danes se lahko opazi, kdo teži k borgovstvu in kdo k matrici. Eni se oboroženi z mobiteli furamo okrog v kovinskih šatuljah, drugi pa vegetiramo ob računalu in živimo v navideznih svetovih.
Tehnologija sama po sebi ni slaba. Samo bi se bilo potrebno rešiti obsedenosti od nje.
Na začetku je bilo navdušenje. Veliko navdušenje. (Bolj ali manj prikrito) celo pri sovjetih in Kitajcih, ki bi te drugače fentali, če bi propagiral jeans hlače oz. zavojček trave.
Dandanes je navdušenja manj, nasprotno, zdi se ti, da živiš z ogromnim bremenom, ti ga v bistvu ne bi bilo potrebno prenašati. (se spomn't na Al Bundija in njegovega zakona s Peg).
Hočem reči, da bi IMHO računala morali dojeti na podoben način kot dojemamo pralne stroje, wc-je na splakovanje in štedilnike. Potem pa mirno živeti dalje. Sicer komu pade na misel, da bi se še dodatno zbližal z "the object of Desire" oz. bi to kar postal.
[/hec]
Že danes se lahko opazi, kdo teži k borgovstvu in kdo k matrici. Eni se oboroženi z mobiteli furamo okrog v kovinskih šatuljah, drugi pa vegetiramo ob računalu in živimo v navideznih svetovih.
Tehnologija sama po sebi ni slaba. Samo bi se bilo potrebno rešiti obsedenosti od nje.
Na začetku je bilo navdušenje. Veliko navdušenje. (Bolj ali manj prikrito) celo pri sovjetih in Kitajcih, ki bi te drugače fentali, če bi propagiral jeans hlače oz. zavojček trave.
Dandanes je navdušenja manj, nasprotno, zdi se ti, da živiš z ogromnim bremenom, ti ga v bistvu ne bi bilo potrebno prenašati. (se spomn't na Al Bundija in njegovega zakona s Peg).
Hočem reči, da bi IMHO računala morali dojeti na podoben način kot dojemamo pralne stroje, wc-je na splakovanje in štedilnike. Potem pa mirno živeti dalje. Sicer komu pade na misel, da bi se še dodatno zbližal z "the object of Desire" oz. bi to kar postal.
[/hec]
Zgodovina sprememb…
- spremenil: SavoKovac ()
Luka Percic ::
"Hočem reči, da bi IMHO računala morali dojeti na podoben način kot dojemamo pralne stroje, wc-je na splakovanje in štedilnike."
Hmm pralni stroji sami ne naredijo nič. Nočem jaz takih lenih strojev!
Hmm pralni stroji sami ne naredijo nič. Nočem jaz takih lenih strojev!
poweroff ::
Moj lastni užitek - točno to je bistvo problema.
Nekomu je recimo v velik užitek, če se ga občasno napije in nakadi. Kratkoročno je užitek res kul. Kaj pa dolgoročno?
Dolgoročno so posledice precej slabe - tako za njega, kot za družbo.
Problem užitka je, da ni sposoben gledati dolgoročno. Užitek hočemo imeti takoj zdaj, za dolgoročne posledice nas pa ne zanima.
Ideologija užitka je v svojem bistvu ideologija hlapčevstva. Kruha in iger - za menoj potop. Kaj bo jutri, me ne zanima, jaz hočem svoj užitek sedaj.
Tukaj bi bil jaz kar precej brezsrčen. Če po dolgih letih užitkov užitkarji dojamejo, da jim gre vse narobe in da potrebujejo pomoč, bi jim zastavil par vprašanj.
Če recimo zasvojenci z buljenjem v ekran čez leta ugotovijo, da so poslati slepi in imajo zamaščene žile, jih je treba vprašati zakaj sedaj hočejo, da družba rešuje njihove probleme. Glede na to, da se dolgo časa oni niso zanimali za družbo in za soljudi.
Konkretno: če sedaj ljudje pizdijo, ker je Siol spremenil ADSL pakete, jih je treba vprašati zakaj pričakujejo, da se bo sedaj organizirala civilna družba in šla v akcijo proti Siolu - glede na to, da so ti isti ljudje par let lepo koristili poceni ADSL, pasivno podpirali monopol in se obnašali po logiki: na kratki rok imam ugoden internet (užitek), kaj bo pa na dolgi rok, me pa ne zanima.
Ali pa z Windowsi. Ko bo enkrat uveden "trusted computing" ne mislim poslušati jokanja kako je sedaj vse narobe, ker ne moremo več piratizirati ničesar. Kajti tisti, ki bodo jokali takrat, danes pljuvajo po odprti kodi.
V bistvu pridemo do tega, da pasivni užitkarji dolgoročno gledano škodujejo razvoju človeške družbe.
Nekomu je recimo v velik užitek, če se ga občasno napije in nakadi. Kratkoročno je užitek res kul. Kaj pa dolgoročno?
Dolgoročno so posledice precej slabe - tako za njega, kot za družbo.
Problem užitka je, da ni sposoben gledati dolgoročno. Užitek hočemo imeti takoj zdaj, za dolgoročne posledice nas pa ne zanima.
Ideologija užitka je v svojem bistvu ideologija hlapčevstva. Kruha in iger - za menoj potop. Kaj bo jutri, me ne zanima, jaz hočem svoj užitek sedaj.
Tukaj bi bil jaz kar precej brezsrčen. Če po dolgih letih užitkov užitkarji dojamejo, da jim gre vse narobe in da potrebujejo pomoč, bi jim zastavil par vprašanj.
Če recimo zasvojenci z buljenjem v ekran čez leta ugotovijo, da so poslati slepi in imajo zamaščene žile, jih je treba vprašati zakaj sedaj hočejo, da družba rešuje njihove probleme. Glede na to, da se dolgo časa oni niso zanimali za družbo in za soljudi.
Konkretno: če sedaj ljudje pizdijo, ker je Siol spremenil ADSL pakete, jih je treba vprašati zakaj pričakujejo, da se bo sedaj organizirala civilna družba in šla v akcijo proti Siolu - glede na to, da so ti isti ljudje par let lepo koristili poceni ADSL, pasivno podpirali monopol in se obnašali po logiki: na kratki rok imam ugoden internet (užitek), kaj bo pa na dolgi rok, me pa ne zanima.
Ali pa z Windowsi. Ko bo enkrat uveden "trusted computing" ne mislim poslušati jokanja kako je sedaj vse narobe, ker ne moremo več piratizirati ničesar. Kajti tisti, ki bodo jokali takrat, danes pljuvajo po odprti kodi.
V bistvu pridemo do tega, da pasivni užitkarji dolgoročno gledano škodujejo razvoju človeške družbe.
sudo poweroff
Phil ::
Problem užitka je, da ni sposoben gledati dolgoročno. Užitek hočemo imeti takoj zdaj, za dolgoročne posledice nas pa ne zanima.
Bistvo kapitalizma. Kapitalist bo vedno odlozil (takojsen) uzitek, ce (mu) to pomeni dolgorocno vecji uzitek. Samo vecina ljudi nima take "samodiscipline".
LP
Bistvo kapitalizma. Kapitalist bo vedno odlozil (takojsen) uzitek, ce (mu) to pomeni dolgorocno vecji uzitek. Samo vecina ljudi nima take "samodiscipline".
LP
poweroff ::
Bistvo potrošništva je iskanje lastnega užitka. Kratkoročnega.
Potrošništvo je temelj sodobnega kapitalizma.
Potrošništvo je temelj sodobnega kapitalizma.
sudo poweroff
Thomas ::
Najnovejše nevrološke raziskave so pokazale, da je boj med kratkoročnim in dolgoročnim užitkom pravzaprav tudi boj za prevlado dveh delov v možganih.
Komu zmagajo dolgoročni cilji, komu kratkoročni. Nekateri, gremo v ekstreme.
Kdor hoče biti kapitalist, mora razmišljati dolgoročno. Mora znati odmislit plačo konec meseca, jo zatrgovat pri samem sebi za _potencialno_ yachto čez leta.
Časovno bolj oddaljene stvari nam neka posebna časovna perspektiva navadno precej pomanjša. Pa naj bodo dobre ali slabe. Užitke ali bolečine. Odvisno, kako kratko/dolgoročno razmišljamo, ampak nekoliko pomanjša pa vedno.
Vedno in povsod pa "zintegriramo od tu do večnosti" ves pain in ves pleasure in krenemo po poti, kjer _vidimo_ maximum.
Konkreten primer - naj pojem tale sendvič s šunko?
"Če ga, me bo minila lakota. Mi ne bo kosilo toliko teknilo. Me ne bo bolela glava. Ne bom shujšal nič, ergo imam manjše možnosti za dobit tisto beybo. Bom žejen potem."
To se vsi plusi in minusi seštejejo. Še prej pa pomnožijo z verjetnostjo in postavijo v časovno perspektivo. Pol pa pojem tisti sendvič - ali pa ne.
Potrošništvo je glede tega ista reč. Bom šparal za prekooceanko, al si raje kupim račko za v banjo? Prekooceanka jasno da več užitka, ampak časovna perspektiva in verjetnost da bom res kupil ocean linerja, ga morda zmanjšata pod vrednost račke še nocoj v kopalni kadi.
Komu zmagajo dolgoročni cilji, komu kratkoročni. Nekateri, gremo v ekstreme.
Kdor hoče biti kapitalist, mora razmišljati dolgoročno. Mora znati odmislit plačo konec meseca, jo zatrgovat pri samem sebi za _potencialno_ yachto čez leta.
Časovno bolj oddaljene stvari nam neka posebna časovna perspektiva navadno precej pomanjša. Pa naj bodo dobre ali slabe. Užitke ali bolečine. Odvisno, kako kratko/dolgoročno razmišljamo, ampak nekoliko pomanjša pa vedno.
Vedno in povsod pa "zintegriramo od tu do večnosti" ves pain in ves pleasure in krenemo po poti, kjer _vidimo_ maximum.
Konkreten primer - naj pojem tale sendvič s šunko?
"Če ga, me bo minila lakota. Mi ne bo kosilo toliko teknilo. Me ne bo bolela glava. Ne bom shujšal nič, ergo imam manjše možnosti za dobit tisto beybo. Bom žejen potem."
To se vsi plusi in minusi seštejejo. Še prej pa pomnožijo z verjetnostjo in postavijo v časovno perspektivo. Pol pa pojem tisti sendvič - ali pa ne.
Potrošništvo je glede tega ista reč. Bom šparal za prekooceanko, al si raje kupim račko za v banjo? Prekooceanka jasno da več užitka, ampak časovna perspektiva in verjetnost da bom res kupil ocean linerja, ga morda zmanjšata pod vrednost račke še nocoj v kopalni kadi.
poweroff ::
Zaplete se pri monopolu. Pravzaprav ravnanju potrošnikov, ki omogočijo nastanek monopola.
sudo poweroff
Thomas ::
S temi monopoli v resnici ni tako hudo, kot je videl Marx in vse zastrašil.
Med 100 največjimi firmami v ZDA, 100 let nazaj, je samo 1 (ENA) tudi še danes na tem seznamu 100 največjih.
General Electric.
Med 100 največjimi firmami v ZDA, 100 let nazaj, je samo 1 (ENA) tudi še danes na tem seznamu 100 največjih.
General Electric.
BigWhale ::
Je imel GE kdaj monopol nad cem? Trenutno, ga nima. Ne nad turbinami letalskih motorjev, ne nad malimi gospodinjskimi aparati.
Thomas ::
Praviš, da GE ni nikoli imel monopola nad nobeno stvarjo, pa je vseeno preživel do danes, medtem ko so vsi strašni monopolisti izpred 100 let postali majhni, nepomebni ali celo mrtvi.
Avtogoll?
Avtogoll?
username ::
Hja monopoli sicer znajo biti sitna reč, zato pa imaš za take primere razne državne institucije za varstvo konkurence, ki preprečujejo nastanek monopolov ali vsaj blažijo njihove posledice (nadzorujejo cene), ko pač ne gre drugače, kot da je monopol.
Ne vem pa kaj natančno je mislil Matthai glede vloge potrošnikov pri nastanku monopola. A lahko podrobneje razložiš, Matthai?
Ne vem pa kaj natančno je mislil Matthai glede vloge potrošnikov pri nastanku monopola. A lahko podrobneje razložiš, Matthai?
I've got a solution for the rainforest: napalm the lot. (Jeremy Clarkson)
BigWhale ::
> Praviš, da GE ni nikoli imel monopola nad nobeno stvarjo, pa je
> vseeno preživel do danes, medtem ko so vsi strašni monopolisti izpred
> 100 let postali majhni, nepomebni ali celo mrtvi.
Ne, jaz sprasujem na nad cem ga je imel, ker ne vem. :)
Sicer sta tipicna primera monopolistov IBM in 'mama Bell'. Oba je amerisko sodisce razkosalo.
> vseeno preživel do danes, medtem ko so vsi strašni monopolisti izpred
> 100 let postali majhni, nepomebni ali celo mrtvi.
Ne, jaz sprasujem na nad cem ga je imel, ker ne vem. :)
Sicer sta tipicna primera monopolistov IBM in 'mama Bell'. Oba je amerisko sodisce razkosalo.
Thomas ::
IBMa niso nikoli razkosali. Je začel sam crkovati ravno, ko so se o tem začeli pogovarjat, da bi ga kosali.
Danes je bleda senca moči, kakršna je bil takrat.
In res je, ja. Nekaj razbitij so v ZDA naredili. Večina velikih pa je zatonila sama. Tehnološki razvoj odnaša stara drevesa in iz nepregledne množice majhnih zelišč, rastejo nova "velika drevesa".
Danes je bleda senca moči, kakršna je bil takrat.
In res je, ja. Nekaj razbitij so v ZDA naredili. Večina velikih pa je zatonila sama. Tehnološki razvoj odnaša stara drevesa in iz nepregledne množice majhnih zelišč, rastejo nova "velika drevesa".
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Domače branje: Norbert Wiener: Cybernetics (1948) (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Domače branje | 24067 (21004) | PrihajaNodi |
| » | Zakaj bi želeli biti srečni? (strani: 1 2 )Oddelek: Problemi človeštva | 16502 (14765) | judoka |
| » | Problemi človeštva so žal nujni za obstoj človečnosti (strani: 1 2 )Oddelek: Problemi človeštva | 6726 (3747) | jzgorisek |
| » | Večno življenje (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 21722 (15899) | Thomas |