O zaprtju PCPjev...

O zaprtju prostocarinskih prodajaln

Po predlogu vladnih strank naj bi se prostocarinske prodajalne z Zakonom o preoblikovanju prostocarinskih prodajaln v mejne trgovine do 31. maja preoblikovale v mejne trgovine in od 1. junija dalje poslovale po običajnih davčnih in carinskih pogojih. Kljub temu da je tik pred sprejemom tega zakona prišlo na dan da Sloveniji do vstopa v EU prostocariskih prodajaln ne bi bilo treba zapreti, so poslanci vladajočih strank zakon o zaprtju prostocarinskih prodajaln podprli in sicer z obrazložitvijo da gre za obvezo Slovenije ki da jo je treba izpolniti. Ironija pri vsem skupaj je da se Slovenija trudi zahtevam EU čim bolj ugoditi in sama išče kako bi se ji čim bolj prilagodila, medtem ko je EU glede širitve pa tudi nekaterih drugih vprašanj že večkrat snedla svojo besedo. Mimogrede naj povemo še to da je v istem času Češka podaljšala rok za zaprtje svojih prostocarinskih prodajaln za dve leti.

Zakon je bil najprej s tesno večino izglasovan v Državnem zboru, vendar je Državni svet nanj podal veto. Zato je Državni zbor ponovno glasoval o zakonu in ga ob enournem angažmaju poslanske skupine LDS o tem "kako je treba glasovati" tudi izglasoval. Sedem dni zatem je Nova stranka vložila pobudo za začetek zbiranja 40.000 podpisov za referendum. Po zakonu mora imeti referendumska pobuda vsaj 200 podpisov volilcev, pobuda Nove stranke pa je imela pisno podporo 450 volilcev. Nova stranka je podpise zbrala v enem dnevu saj je do zadnjega prepuščala referendumsko pobudo sindikatu ZSSS, katerega predstavniki pa se za vložitev referendumske pobude niso odločili. Predstavniki sindikata ZSSS so se po nasvetih "nesindikalistov" odločili da bodo na Ustavnem sodišču spodbijali vsebino zakona, kar pa se je kasneje izkazalo za skrajno neuspešno, saj je njihovo pobudo Ustavno sodišče zavrglo.

In sedaj k bistvu problema. Predsednik državnega zbora Borut Pahor je referendumsko pobudo Nove stranke zavrnil, ker naj bi se že iztekel rok za njeno vlaganje. Zato je takoj po ponovnem izglasovanju v DZ zakon poslal v objavo in v Uradnem listu je bil zakon objavljen prav na dan, ko je Nova stranka vložila svojo pobudo.

Borut Pahor je pri tem sledil mnenju Sekretariata DZ za zakonodajo, kljub temu da se nekateri pomembni člani Sekretariata z zavrnitvijo referendumske pobude niso strinjali. Ob zavrnitvi referendumske pobude je podpisal negativno mnenje sekretariata za zakonodajo brez obrazložitve Poslovnika, ZRLI ali Ustave, pa tudi pritožbene možnosti ni navedel. Mnenje Sekretariata se sklicuje le na Poslovnik (ki pa se začasno ne izvaja zaradi odločitve Ustavnega sodišča). Nova stranka pa se sklicuje na Zakon o referendumu in ljudski iniciativi (ZRLI) ter na Ustavo Republike Slovenije. Omeniti velja tudi to da je ob Sekretariat za zakonodajo ob podobnem zapletu (enakega doslej še ni bilo) odgovoril z prav nasprotnim mnenjem od tega, ki ga ponavlja v zvezi z referendumsko pobudo Nove stranke.

Nova stranka zato v pobudi Ustavnemu sodišču izpodbija postopek sprejemanja zakona o PCP, ker naj bi bil sprejet v nasprotju z ustavo in zakonom o referendumu o ljudski iniciativi ter tudi poslovnikom državnega zbora. Ustavno sodišče bo v nadaljnjem postopku zato ocenilo, ali je bila v postopku sprejemanja zakona kršena ustava z vidika učinkovitega uresničevanja ustavno zagotovljene pravice do referenduma in je zaradi neustavnosti postopka njegovega sprejema in uveljavitve ta zakon v neskladju z ustavo.

Ustavno sodišče je 28. maja 2001, ko je sprejelo pobudo zunajparlamentarne Nove stranke za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o preoblikovanju prostocarinskih prodajaln v mejne trgovine do svoje končne odločitve zadržalo izvajanje tega zakona. Ustavno sodišče je poudarilo da bi, če izvajanja zakona ne bi zadržalo, prišlo do težje popravljivih posledic, kot če izvajanja zakona ne bo zadržalo. Če bo ustavno sodišče v nadaljevanju postopka ugotovilo neskladje z ustavo, bo njegova odločitev lahko učinkovita le, če zadrži izvajanje tako zakona kot določb poslovnika, je bilo zapisano v razlagi. Za odločitev o sprejemu pobude Nove stranke glede zakona in za zadržanje izvajanja zakona je glasovalo pet ustavnih sodnikov (Franc Testen, Janez Čebulj, Ciril Ribičič, Lojze Ude, Dragica Wedam Lukič), proti pa so bili štirje (Milojka Modrijan, Mirjam Škrk, Zvonko Fišer in Lojze Janko).

Kasneje je Komisija DZ za poslovnik na predlog poslanca SNS Sašota Pečeta glasovala o tem ali naj se za mnenje o zavrnitvi pobude Nove stranke vpraša zunanjega člana Sekretariata za zakonodajo, Mira Cerarja, vendar ostali poslanci tega predloga niso podprli. Predstavnik opozicije (SDS) je navedel, da se sicer ne strinja s postopkom, kako je bila pobuda zavrnjena, vendar pa podpira ukinitev PCP, ker pomeni to garancijo za vstop v EU. Ob tem se lahko resno vprašamo ali poslanci DZ pristajajo na logiko "cilj posvečuje sredstva"!?
Zakoni morajo biti enaki za vse državljane in tudi politične stranke, pa naj predstavniki strank sedijo v vladi, v parlamentarni opoziciji ali zunaj parlamenta, tako kot pobudnica Nova stranka.

O referendumski pobudi Nove stranke bo ustavno sodišče odločilo v četrtek.

P.S. od tegale trenutka me ni, ker grem na dopust... se slišimo potem. Če pa koga zanimajo tele novice: link/ (kliknite na gumb Prijava).