Je vesolje končno ali neskončno?

Ja sej to nekako poskušam razumet. Ampak tista dva miselna poskusa se mi ne skladata.

V prvem se vozimo na sredini podolgovate ladje z 0.9c in posvetimo na oba konca -> svetloba do obeh pride istočasno. V drugem so pogoji enaki, le da se na obeh koncih prižge luč -> in mi vidimo eno prej kot drugo. A ni to nelogično?

Ja OK. Ampak zakaj jaz vidim svetlobo iz ene luči prej kot svetlobo iz druge, če obe glede name mirujeta in sem enako oddaljen od obeh? (To namreč sledi iz miselnega eksperimenta #2)

To je razloženo s tem, da se v času, ko svetloba s prednje luči potuje proti nam tudi mi premaknemo (smo v ladji z 0.9c) proti mestu, kjer je zasvetila (in ima svetloba s te luči do nas tako krajšo pot -> jo prej zagledamo).

Ampak če tako razmišljamo tudi pri eksperimentu št.1, bi se morala tudi zadnja vrata (za nas!) odpret prej kot prva, saj se v času, ko svetloba potuje od nas do vrat tudi vrata bližajo mestu, od koder smo posvetili. Ampak zaključek eksperimenta je, da se vrata (sprednja in zadnja) za nas odprejo istočasno. Kje je napaka?

Ja saj v tem je poanta, da se vrata odprejo istočasno za Tino. To razumem, da se vrata na drugega opazovalca, recimo nate, ne odprejo istočasno, vendar je zamik posledica gibanja Tine in njene ladje glede nate (in ne različne oddaljenosti vrat, ki naj bi bile enake).

Očitno nisi dobro razumel kje jaz vidim konflikt med prvim in drugim eksperimentom. Če povem še enkrat: pri prvem se vrata za Tino odprejo istočasno, v drugem pa svetloba od vrat do Tine ne pride istočasno (prav tako gledano za Tino). Najrajš bi slišal da je za to kriv tiskarski škrat

Oprosti, še nihče ni odgovoril konkretno glede tistih dveh eksperimentov, jaz pa samo to že ves čas sprašujem.

Čakaj, kakšna zrcala? Tole mi je že vse skupaj malo smešno, ampak mi ne da miru, tko da bom še enkrat prilepil celotni eksperiment:

Miselni poskus 8a: Tina se ti približuje v novi dolgi vesoljski ladji. Sedi natanko na sredini ladje v kateri je tema. V trenutku, ko je Tina točno ob tebi, na obeh koncih Tinine ladje posvetita svetilki. Po nekaj trenutkih te oba svetlobna žarka s svetilk dosežeta hkrati: zeleni žarek iz začetka Tinine ladje in redči žarek iz konca. Tinina ladja pa se v kratkem času, ko žarka potujeta proti Tininem sedežu, premakne proti točki, kjer si videl, da se je posvetila zelena luč in stran od točke, kjer je posvetila rdeča luč. Zelena svetloba bo dosegla Tino torej pred rdečo, ker je prepotovala krajšo pot. Tino boš tako videl najprej, kako jo osvetli zelena svetloba in nato še rdeča. Tudi sama Tina najprej vidi zeleno luč in šele nato rdečo in se s tabo povsem strinja, da se zanjo zelena luč pojavi pred rdečo. To kar smo povedali do sedaj ni še nič presenetljivega. Vendar se spomnimo, da Tina verjame, da se nahaja točno v središču svoje mirujoče vesoljske ladje. V njenem opazovalnem sistemu potujeta svetlobna žarka iz obeh koncev ladje do nje z enako svetlobno hitrostjo in oba žarka morata prepotovati enako pot. Zato, ker jo zeleni žarek od spredaj doseže pred rdečim od zadaj, mora nujno sklepati, da se je najprej sprožil zeleni blisk in šele nato rdeči nekaj trenutkov kasneje. Tina se s teboj, ko trdiš, da sta se oba bliska sprožila sočasno, ne bi strinjala. Tina upravičeno trdi, da se je zanjo zeleni blisk dogodil pred rdečim.

Tu niso omenjena nikakršna zrcala. Poglej, saj razumem da pri tem eksperimentu zgoraj nek opazovalec, na keterega se Tina giblje, vidi da Tino zelena luč osvetli pred rdečo.

Ampak ne gre mi skupaj, kako lahko sama Tina, na katero OBE luči MIRUJETA in od katerih je ENAKO oddaljena, vidi eno luč pred drugo. Še posebej zato, ker je bila v predhodnem eksperimentu (v tem članku) popolnoma enaka situacija, le da je svetloba potovala v drugo smer (od Tine do obeh koncev ladje) - in je porabila ENAKO časa (seveda za Tino).

Hja, moja napaka
Tokrat sem si sam zakompliciral življenje - površno sem prebral primer in nisem preveril na linku!
V prvem primeru se razlike v poti odštejejo (svetloba mora prepotovati pot do vrat in nazaj - enkrat je ena pot daljša od druge in obratno..), v drugem primeru pa ne - je pot samo v eno smer.
Zakaj sem si ustvaril svojo sliko o problemu - pojma nimam, včasih nas domišlija zapelje, he.

Ja, iz teh dveh postulatov je Einstein izpeljal posebno teorijo relativnosti.

> Pride lahko do paradoxa?

Do paradoksa znotraj logičnega sistema ne. Nadgradnja v realnem sistemu pa je potrebna -> GR.

Edino ne razumem kaj si mislil s tem:

> ta je atraktor evoluciji

Zaenkrat samo tole:

> ta je atraktor evoluciji

Šimpanzi nekako štejejo sadje. Sicer se ne zavedajo točno, kaj pomeni 16 sadežev in kaj pomeni 17 sadežev. Kakšna razlika bi to mogla bit, če sploh kakšna.

Vendar njihovo dojemanje aritmetike nekako konvergira k pravilnemu razumevanju. Evolucija ga tišči tja.

Podobno kot je z našo logiko.

Brat šimpanz slabo računa, mi pa nismo tako dobri v zapletenih logičnih vprašanjih.

To.

Kar se tiče relativnosti - later.

Relativity: The Special and General Theory

Albert Einstein


Na strani 16 pravi:

I would ask the reader not to proceed farther
until he is fully convinced on this point.

Recva Bob, ne Tina! Nimajo pri Kvarkadabri nobene druge napake, kot da dajejo brezvezna imena natopajočim. V teh miselnih eksperimentih se je nekako uveljavilo: Alice, Bob, Carole, David ... po abecedi pač, Karkadabra pa tega zgleda ne ve, pol pa težijo s Tino.

Sicer imajo pa prav. Premikajoča Alice vidi kako se istočasno prižgeta obe luči, mirujoči Bob pa vidi kako se NISTA prižgali istočasno. Ena vidi da že od prej gori, ena pa po poljubu z Alice, stoječo na vratih drvečega vagona. Alice najbrž misli, da jo je Bob tko dobr cmoknu, da sta se zato ravno takrat prižgali obe luči.


Hočem pa reči tole. Nič to ni bolj čudno, kot da če postaviš Alice ob morje, s hrbtom obrnjeno proti daljnemu morskemu horizontu. Tega mau vidiš, ko jo cmokneš, ona pa vidi gore, ker gleda od morja proč. Vsak drugače vidi. Odvisno kako je obrnjen ali kako hitro gre glede na nek izvor svetlobe.

Samo Alice obrnjene s hrbtom proti morju in Bobi ki gledajo na morje, so nam izkustveno bližje, kot Bobi na peronu in Alice na vratih Einsteinovskih vlakov.

But a kiss is just a kiss.

Čist tko bom povedal:

Alice se NE giblje glede na obe lučki. Prvo in zadnjo. VIDI kako se prižgeta obe istočasno. Recimo, da je naštelano ravno tako, da se prižgeta med poljubom z Bobom.

Bob pa, stoječ na peronu, gibajoč se proti lučkam, vidi lučko na zadnjem koncu vagona prižgati se pred poljubom, lučko na prvem koncu vagona pa ko je že nehal poljubljati Alice. Ki je med lučkama odbrzela mimo.



Tako vidita Alice in Bob vsak s svoje perspektive, vsak malo drugače. Kot tudi vidita vsak drugačen obraz med poljubljanjem. No big deal ne zaradi tega, ne zaradi onega.

Amen.

Upam, da kdo šteka.

Ja SasoS, prvi si ki je dejansko se osredotočil na to kar sem skoz lajnal. Nekaj časa je trajalo in priznam da je vse skupi že mal presedal

No ampak Thomas je pa sicer odgovoril na vprašanje (posredno). Moraš priznat, da če so kje nadležne (tiskarske) napake so pa pri zadevah kot je relativnost. No zdaj ko vem da tam ni prav napisano mi je lažje