Leksikon

Predlogom, novim vnosom ali dopolnilom starih je namenjena tema Piljenje Leksikona.

A

ABIOGENEZA

Nastanek prvega biološkega replikatorja na Zemlji. Njegov nastanek je bil skrajno neverjetno naklučje, če ne bomo v kratkem našli sledov življenja v Marsovih kamninah in/ali sledov kisika na kakšnem (oddaljenem) planetu izven našega osončja.

Obstajajo teorije, po katerih nastanek prvih replikonov ni tako neverjeten, kot se zdi na prvi pogled. Namreč, strukture s tendenco po samoorganizaciji obstajajo na vseh ravneh materialnega sveta in veja evolucionizma, poimenovana emergentizem, trdi, da je na emergentnih načelih zraslo življenje predeterminirano v svojih oblikah - ker pač temelji na samoorganizaciji sestavnih delov. Pomeni, da je bil nastanek življenja samo vprašanje časa in ne neko divje naključje v obliki strele, ki je iz par atomov dušika, ogljika in vodika sestavilo prvo aminokislino.
Več o tem.

AGNOSTICIZEM

Prepričanje, da ni mogoče vedeti ničesar.

- Vem da nič ne vem

Čeprav se na prvi pogled zdi, da je takšno gledišče paradoksalno, pravilno formulirano (recimo: "resnica je nespoznatna.") ni, saj moramo razlikovati med vednostjo in resnico. Četudi sem o neki stvari neveden, še vedno lahko izrečem o njej pravilno sodbo. Bodisi po sreči, božanskem navdihu ali žlahtni kapljici, čemurkoli.
Skratka, vsaka naša vednost je nek model (opis simulacije), ki lahko bolj ali manj sovpada z resničnostjo, nimamo pa nobenih zagotovil, češ "to je pa to". Agnosticizem lahko torej odpravimo samo, če dokažemo, da je moč ugotoviti, kateri model je "pravi" onkraj črne škatljice (sovpadanja vhodnih in izhodnih podatkov z empirično pridobljenimi). Kar pa zna biti problem, saj so vsa naša spoznanja omejena na neko resolucijo (lahko tudi Planckovo), kar sproži dodaten plaz problemov. Agnosticizem tako dovoljuje svoje nasprotje, ampak samo v tej meri, da prej omenjeno možnost dopušča, kaj več pa tudi ne.

AKSIOM IZBIRE

Iz katerekoli neprazne množice je načeloma mogoče izbrati en element.

Ortodoksna varianta sicer pravi, da mora biti način izbire "vnaprej predpisan", vendar to nima nobenega smisla, razen če bi bili ljudje transTuringove mašine.

Zadostuje, da dobiš množico, pa pokažeš element.

Za katerokoli množico naravnih števil lahko vedno pokažemo najmanjše število. S tem smo naredili izbiro. Za realna števila ni znan postopek, po katerem bi vedno lahko pokazali na eno število v množici. Najmanjšega prav lahko ni, povprečna vrednost vseh števil v množici tudi ni nujno element te množice... tako propade doslej vsak znan recept ali zbirka načinov izbire.

ALEL

Nasprotni, antagonistični gen, s katerim dani gen lahko igra le igro z ničelno vsoto.

ANTROPSKI PRINCIP

Šibki antropski princip ugotavlja, da če bi bila situacija v tem Vesolju le malo drugačna kot je - na primer, če led ne bi plaval na vodi - nas ne bi bilo. Na primer: če bi se ledene gore potapljale v ocean, bi ta cel zamrznil in nas ne bi bilo. Če bi bila svetloba malo počasnejša, tudi ne.

Močni antropski princip pa trdi, da je Vesolje nujno tako narejeno, da nas je proizvedlo - da drugačno sploh ne more biti.

Udeležbeni antropski princip trdi, da smo s tem, ko smo, prispevali h kreaciji tega vesolja.

Končni antropski princip pa zatrjuje, da ko se življenje enkrat pojavi, mora nujno obstati.

Špekulativne trditve ampak vredne kritičnega premisleka.

APOPTOZA

Ime za dejstvo, da normalna celica človeškega telesa takoj pristopi k samorazgradnji, ko od drugih celic preneha dobivati stalne pozive, naj tega nikar ne stori.

ARTILECT

Skrajšava za ARTIficial intelLECT.

Hipotetične postbiološke supercivilizacije, ki naj bi pojasnile čedalje bolj očitno odsotnost bioloških - in ki naj se po Hugu de Garisu za nas sploh ne bi menile.

Skoraj zagotovo pa tudi teh (še) ni.

ATOMSKI LASER

Laserski žarek, ki ga namesto koherentnih fotonov tvorijo koherentni atomi. Nekakšen miniaturni curek snovi, uporaben v atomsko preciznem konstruiranju.

C

CLARKOV ZAKON

Dovolj razvite tehnologije ni mogoče ločiti od magije. Optimistični pogled na tehnologijo A.C. Clarka - ko so bili tehnološki skeptiki še tako rekoč vsi.

E

EARLY LIFE

Hipotetični rezultat evolucije v ylemu, ko se je zgodilo v prvih minutah več dogodkov, kot potem med vso nadaljno zgodovino Vesolja. Kompleksne stabilne strukture se izgleda le niso formirale, pač pa preproste kot atomi vodika in helija in njihovi oblaki.

EDEN

Evolution Driven ENhancement. Metoda izboljševanja produkta s simuliranjam evolucije.

Naredi se mnogo imperfektnih kopij in samo najbolj uspešne se spet približno kopirajo v naslednjo generacijo.

Izdelek vsake generacije je v povprečju boljši od prejšnjih.

Kamnita sekira je tako evoluirala v mobitel.

G

GOEDLOV STROJ

Goedel machine

Program, ki je iskalec in dokazovalec izrekov. Hkrati se nanovo prepiše, če naleti na izrek, ki pomeni pospešitev njegovega delovanja.

Zaenkrat je to šele koncept Juergena Schmidhuberja. Poimenoval ga je po Kurtu Goedlu, saj se je ta prvi ukvarjal s samonanašajočimi in samoopisovalnimi izrazi, kar naj bi GS zagotovo bil. Zraven tega pa še samoizboljševalec, seveda.

GOO

goo

Poc, zdriz. Black goo pomeni lansirane von Neumannove nano mašine zaradi terorističnih ali vojaških pobud. Ker nimajo naravnega sovražnika vsaj v teoriji lahko prekrijejo celo Zemljo in uničijo vse biološke organizme. Gray goo pomeni isto - le da so ušle po nesreči.

I

IGRA Z NIČELNO VSOTO

V teoriji iger igra, kjer je dobiček enega enak izgubi drugega. Šah na primer.

INFORMACIJA

Minimalno potrebno zaporedje instrukcij, ki se morajo izvesti, da se vzpostavi določena forma.

INSTRUKCIJA

Fizikalni proces, ki spremeni obliko. Na primer

XOR EAX,EAX - ugasne vseh 32 bitov pentiumovega EAX registra.

K

KLINČ

Situacija, ko se kakšna živalska vrsta ne more zelo razmnožiti, ker je njihov naravni sovražnik delno neodvisen od prehranjevanja izključno z njo.

Primer je polarni zajec, katerega ropar ris preide na hranjenje s sicer zanj težjim plenom severnim jelenom, kadar precej zdesetka zajce. Zato je polarnih zajcev vedno malo, saj jih kot poslastico pričakajo številni risi, brž ko se njihov stalež rahlo opomore.

KOMPRES

Transformacija niza bitov v drug, krajši niz bitov, tako da obstaja enolična obratna transformacija - dekompres.

Random niza ni mogoče kompresirati.

Maksimalno kompresiran niz je random.

Za poljuben niz ni mogoče izračunati, kdaj je maksimalno stisnjen.

Vsak kompresijski program nekatere nize stisne, druge pa poveča.

KVANTNA FLUKTUACIJA

Pojav, ko se kvantna valovna funkcija izteče na manj verjeten, a še vedno mogoč način. To je na primer radioaktivni razpad atoma. V mikro svetu jih mrgoli, v makro svetu pa so redkejše. Vseeno je samo vprašanje časa, kdaj bodo nastopile. Tak je na primer dogodek, ko kvantna fluktuacija zanese živega človeka na Mars kjer umre, ali pa ponovna pojavitev v življenje že zdavnaj v fotone sprhnelega mrliča, ki se spomni vse svoje zgodovine.

Ni verjetno, da se je kakšna makro kvantna fluktuacija že kdaj zgodila - vendar bodo determinirale strašno dolge eone, ki so pred tem Vesoljem.

KVANTNI SAMOMOR

Postopek, po katerem lahko probabilistično testiramo hipotezo o Multiverzumu. Svojo usodo daš na kocko na ta način, da se takoj ustreliš, če izmed 10 radioaktivnih atomov prvi ne razpade tisti najbolj na levi. Postopek ponoviš 10 krat. Če si po desetem poskusu še živ, potem veš z verjetnostjo 0,9999999999, da si v Multiverzumu, ker je samo ena desetmiljardinka verjetnosti, da si imel tako srečo. Opazovalcem okoli tebe ta poskus ne pove nič. Najverjetneje so ostali v tistem delu Multiverzuma, kjer si se ti ustrelil. Če Multiverzum sploh obstaja, kar MWI zahteva.

N

NASH EQUILIBRIUM

Stanje, ko imajo vsi (antagonistični) igralci optimalne strategije, igrajo optimalno. Ko bi kakršnakoli sprememba taktike kateregakoli igralca pomenila, da začne ta igralec dobivati manj. Kakorkoli že bi katerikoli spremenil svojo taktiko.

Takrat so strategije v Nashevem ravnotežju.

NOSTRATIČNI JEZIK

Hipotetični jezik, ki so ga govorili po vsaj celi Evropi in večini Azije 12.000 let nazaj. Prednik vsaj vseh indoevropskih in mongolskih jezikov. Hipoteza, ki jo je pred 40 leti postavil Rus Ilič Svitič in se danes presenetljivo sklada z nastajajočo genetsko mapo sveta.

P

PANIKA

Evolucijsko pridobljena strategija reševanja iz nevarne situacije z random potezami.

PARADIGMA

Predstavlja notranje skladno skupino idej, ki uokvirjajo in oblikujejo konkretno znanstveno teorijo in prakso. Je abstraktno ogrodje vsake znanosti. Konzervativni moment. Hierarhičnost.

PARRONDOVA IGRALNICA

Igralnica s klasično ruleto, kjer pa je mogoče staviti le na črno ali rdeče. Poleg tega obstaja seveda še nula, ki zagotovi dobitek igralnici.

Poleg tega obstaja še miza, pri kateri je verjetnost dobitka dobra desetina, če imamo s 3 deljivo žetonov - in slabe tri četrtine sicer.

Kadar igramo pri katerikoli od obeh miz, bomo po običajni praksi igralnic dolgoročno izgubljali.

Toda. Če mizi random menjamo - bomo začeli dobivati.

Taka igralnica v realnosti sicer ne obstaja, vendar nekateri naravni pojavi temu šokantnemu principu zvesto sledijo.

Parrondov paradoks.

PARADOKS

Manifestacija, da s teorijo, v okviru katere je nastal, nekaj logično ni v redu.

Izrek tipa A & (NOT A).

V teoriji, v kateri je mogoče dokazati tak izrek, je mogoče dokazati vsak izrek.

Zato taka teorija ni vredna nič.

PLANKOVA RAZDALJA, ČAS

1,6x10^-35 metra. Najmanša fizikalno smiselna razdalja. Sto milijard milijardokrat manjša od premera protona. Tako velika je pravzaprav "matematična točka" v našem prostoru. V resnici "kroglica" s premerom Planckove razdalje. V naše vesolje jih gre kakih 10¹⁸⁴.
Planckov čas je čas, potreben, da svetloba prepotuje Planckovo razdaljo. 10^-43 sekunde.

Vesolje ni bilo nikoli mlajše od Plankovega časa - 10^-43 sekunde.

PREDIKTOR

Računalniški program, ki predvideva naslednji bit (byte, word, n bitov) na podlagi prejšnjih, že znanih.

Prediktor vremenskih napovedi po algoritmu jutrišnje vreme bo enako današnjemu, je bil včasih zanesljivejši od uradnih vremenskih napovedi.

Prediktor borznih tečajev ne obstaja, prav tako ne za druge random serije, kot je na primer loto.

Idealni prediktor predvidi vso neredundantno informacijo in idealno (kar se da) skomprimira niz bitov.

Za dani prediktor - kakor za kompres - ne moremo vedeti, če ne obstaja še boljši.

PROGRAM

Kakršenkoli (končen) binarni niz, ki ga interpretira procesor.

R

RANDOM

Entiteta brez poznane strukture je relativno random. Zaporedje decimalk števila PI je random za tistega, ki ne pozna njihove generacije in zato na noben način ne more predvideti naslednje z verjetnostjo večjo od 1/10.

Entiteta brez strukture je absolutno random. Vrstni red radioaktivnega razpada dvajsetih vnaprej določenih atomov radija je primer absolutnega randoma.

REGULARNOST

Vsak izraz tipa if A then B, ki je pravilen v več kot 75% primerov. Na primer: Če danes dežuje, bo jutri tudi, je že takšen primer. Tudi če ni deževalo že 100 let - je ta stavek vsak dan (na prazno) pravilen - in je suša empirično pravilo. Regularity vedno kaže na neko vzročno zvezo v ozadju.

T

TELLER - ULAMOV MEHANIZEM

Princip stopenjske detonacije (vodikove bombe). Na nulti stopnji gre za vžig detonatorja klasičnega razstreliva, ki sproži detonacijo klasičnega eksploziva, ki komprimira (na primer) uran na kritično gostoto, ki komprimira vodik na kritično gostoto, ki porabi višek nevtronov za nadaljne segrevanje vodika - do končne fuzijske eksplozije.

TEMNA ENERGIJA

Tisto, iz česar je v glavnem sestavljeno naše vesolje. Njeno prisotnost vidimo le indirektno. Zaradi njenega antigravitacijskega delovanja oddaljene galaksije pospešeno bežijo od nas.

TUNELIRANJE

Kvantomehanski efekt "sposojanja energije iz prihodnosti".

Kolesar pod klancem si pred vzponom sposodi kinetično energijo, ki jo bo imel šele ob koncu spusta na drugi strani. Reče se, da je tuneliral.

Tuneliranje v makro svetu je sila redka kvantna fluktuacija. V nanosvetu pa je običajno.

TURINGOV STROJ

Stroj, ki zna izračunati vse, kar se izračunati da, to je vse, za kar obstaja algoritem (postopek, ki ima končno mnogo korakov).

Sestoji iz bralno-pisalne glave in "neskončnega" traku (v praksi končnega, dolžina je odvisna od vhodnih podatkov).

V

VELIKI FILTER

Neznan faktor, ki preprečuje tak razmah življenja v Vesolju, kakršnega bi po zemeljskih izkušnjah pričakovali. Tu na Zemlji so živa bitja povsod. Kilometre pod površjem, skoraj do stratosfere, v večnem ledu in v vročih izvirih. Na krajih, ki so na videz manj gostoljubni kot Mars - ampak le-ta je zgleda mrtev.

VON NEUMANNOVA MAŠINA

Katerikoli stroj, ki je programiran tako, da dela svoje kopije iz okoliškega materiala. Sam, v dvoje ali v večjih skupinah.

Y

YLEM

Substanca ultravročih delcev kmalu po Big Bangu.

Ž

ŽELEZO

Poslednji element, v katerega se pretvarjajo vsi drugi. Težji kot svinec ali zlato s spontano fisijo - radioaktivnim razpadom; lažji kot vodik ali silicij s spontano fuzijo.

V sijajno spolirane, hladne, železne krogle pretvorjeni planeti so trenutni dolgoročni geološki trend.

ŽIVA BITJA

Von Neumannovi stroji sestavljeni (predvsem) iz kompleksnih ogljikovih molekul. Spontano so se pojavili kot rezultat kemijske evolucije vsaj na enem planetu v Vesolju.