» »

Splošna teorija relativnosti - puzzled

Splošna teorija relativnosti - puzzled

strani: « 1 2 3

romci ::

Zadnjic sem bral mal tem na znanost in tehnologijo in zapadel mal u razmisljanje - prisel sem do enga vprasanja, ki ga mam ze od srednje sole, pa me se vedno muci (pa se nobenga nisem vprasu :))

Najprej mal uvoda:
Verjetno vsi (vecina) poznate paradoks dvojckov kot eno izmed posledic relativnosti casa ter klasicno razlago relativnosti z zelo dolgim vlakom, ki blizu svetlobne hitrosti potuje po vesolju; nato na enem koncu vlaka prizgemo luc, ki se na drugi strani vlaka v ogledalu odbije in potuje nazaj. Če pojav opazujemo enkrat iz tocke A, ki je na vlaku, in iz tocke B, ki je izven vlaka (torej mirujoca), bomo iz tock A in B izmerili enako hitrost svetlobe, torej bosta razlici poti in tudi cas, v katerem bo svetloba prepotovala svojo pot - posledicno lahko sklepamo, da v vlaku tece cas pocasneje in ce bi bil v njem nas dvojcek, ki bi potoval po vesolju, in bi se vrnil na Zemljo cez nekaj let, bi bil precej mlajsi kot mi.

Do tu vse lepo in prav.

Namrec teorija relativnosti izhaja iz postulata, da so vsi fizikalni pojavi enaki za vse opazovalce v INERCIALNIH sistemih. Torej, ce bi bili tocka A na enem vlaku ter tocka B na drugem vlaku - in ce bi se tadva vlaka (oz. vsaj eden) gibala v nasprotnih smereh, kako bi ugotovili, ali se premika vlak A ali vlak B? Ce bi opazovali iz vlaka B, bi se nam zdelo, da se premika vlak A in obratno (zaradi inercialnosti sistemov). Torej ce bi opazovali iz vlaka A, bi se morala po S.T.R. (glede na nas) bolj postarati oseba v vlaku B oz. obratno, ce bi opazovali iz vlaka B, bi se morala bolj postarati oseba v vlaku A.
Ocitno to ni glih konsistentno.

Sem jst pri sklepanju kaj zgresil mogoce?
-- not all those who wander are lost...

.:joco:. ::

Posebni teoriji relativnosti je sledila splošna teorija relativnosti, kjer je to bolj ali manj razloženo.

Imam pa tudi jaz eno vprašanje:8).
Muči me namreč, kako iz vsega tega sklepati, da se ne da do(pre)seči hitrosti svetlobe. Ali je to samo na tem, ker se s hitrostjo povečuje masa, ali je še kaj drugega? Skratka, nimam linka v glavi (še).

Hvala!
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.

Thomas ::

Specialna relativnost je dobra le, če jo jemlješ z dovolj rezerve.

Najenostavneje povedano, če greš na izlet z relativistično vesoljsko ladjo, boš pospeševal (in zaviral), zato ne boš imel inercialnega statusa in čas ti bo potekal bolj počasi.

Svelobne hitrosti pa ne ujameš zato, ker se ti pri večjih hitrostih vse večji odstotek pospeševalne energije kopiči v masi in vse manj v hitrosti.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

romci ::

Hm, makes sense - clovek bi lahk mal pobrskal preden gre sprasevat ze dodobra razlozene traparije :8)

Kaj pa ce sta vektorja hitrosti obeh opazovalcev enako velika, smeri pa razlicni? Potemtakem bosta na zacetku oba izpostavljena enakemu pospesevanju in na koncu zaviranju, situacija pa je nekje na sredini enaka kot zgornji primer: A se bo gibal glede na B z veliko hitrostjo in obratno. (in ja, sem prebral zgornje linke, pa se ene par zraven :).
-- not all those who wander are lost...

HeMan ::

Zakaj je pa foton ne more preseci, saj je brez mase?

Thomas ::

Ja, v tem primeru bosta pa eden glede na drugega namerila enak pretok časa. Enako se jima bosta postarali telesi (če sta biološka osebka), ure in koledarji jima bodo izmerili enako časa.

Opazovalcu (na Zemlji recimo), ki pa ne bo šel skozi iste štrapace pospeševanja, pa bo minilo (bistveno) več časa.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

> Zakaj je pa foton ne more preseci, saj je brez mase?

Foton nima t.i. mirovalne mase. Ima pa maso izvirajočo iz energije.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

bzagozen ::

Mogoče bo moja naslednja izjava presenetila koga, pa vendar: svetlobno hitrost je seveda mogoče preseči! Fizikalno je to popolnoma izvedljivo in vsak lahko doma preizkusi naslednji eksperiment. Na sončen dan poiščemo doma malo ogledalce in se odprevimo na travnik. Z ogledalcem lahko odbijamo sončne žarke (zajčka) na bližnje in daljne predmete. Sedaj se pa vprašajmo, kaj če tega zajčka odbijamo ne lunino površino. Vse lepo in prav; vendar lahko v zapestju zelo na hitro premaknemo zrcalce in zajček bo iz enega konca lunine površine v trenutku preskočil na drugi konec. Preprosto se da izračunati, da je hitrost potovanja odseva veliko večja kot hitrost svetlobe!!! Kar je pomembno pri splošni relativnostni teoriji (teorija je sama po sebi itak brezvezna, kar se dejanske fizike tiče) je to, da se INFORMACIJA ne more prenašati hitreje kot s svetlobno hitrostjo. Do iste omejitve pridemo tudi s fazno in grupno hitrostjo (kdor ve o tej zadevi kaj več). Fazna hitrost je nosilka informacije in je omejena s svetlobno hitrostjo, medtem, ko pa grupna nima te omejitve, vendar pa tudi informacije ne more nositi.
www.alkoma.si

Thomas ::

O nadsvetlobnem oranju po Luni z laserskim žarkom iz Zemlje, je bila na tem forumu že beseda.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

molotov ::

Mene pa nekaj zanima.

Imamo 3 tocke, dajmo jih poimenovat V(vlak) , M(mirujoca tocka zunaj vlaka) , G(tocka ki se giblje znotraj vlaka).

Zdaj pa predpostavimo, da se vlak V giblje s skoraj svetlobno hitrostjo.

Gibajoca tocka G v njem potem lahko z lahkoto prekoraci svetlobno hitrost glede na M tocko zunaj vlaka.

Tocka G se na glede na vlak se zmiraj giblje z hitrostjo manj kot c.

Pojasnite mi prosim če to drži oz. zakaj ne.

Double_J ::

Seštevat hitrosti ne znaš, tu tiči problem.
Dve šivanki...

Thomas ::

Tkole se seštejeta hitrosti v in u v Specialni TR:


w = (u + v)/(1 + uv/c2)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

BigWhale ::

Molotov, ne drzi zato ker enostavno, tako je...

Poslusaj zdaj te neverjetnosti:

Sedis na vlaku, ki se giblje z visoko podsvetlobno hitrostjo: vlak prizge zaromet, ker gre v tunel.

Svetloba se od vlaka zacne oddaljevat s svetlobno hitrostjo. Ampak tisti nesrecnik v tunelu,ki slucajno gleda v smer iz katere prihaja vlak, no, do njega bo svetloba iz zarometa pripotovala se vedno s svetlobno hitrostjo. Vlak bo prisel k njemu se z visoko podsvetlobno hitrostjo.


Spooky, ha? ;)

Snipy ::

BigWhale:

Če sem te prav razumel potem je to kot pri širjenju zvoka. Neglade na to kako hitro se giblje izvor zvočnega valovanja se le ta širi enako hitro. Rezlika je le v frekvenci ki jo sprejemamo.

Ali je potem ta razlika v frekvenci slična tudi pri svetlobnem valovanju??
(npr. zaznavamo druge barve itd)

Thomas ::

Pri širjenju zvoka NI TAKO. Če se približuješ izvoru zvoka, ga boš prej srečal. Lahko mu tudi pobegneš.

Svetlobi pa ne.

Pri širjenju zvoka NI TAKO!!!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Double_J ::

w = (u + v)/(1 + uv/c2)


Ja in vidiš, da če ustaviš legalne vrednosti za u in v, dobiš ven največ c.

Zvok pa vemo. Se prebije zvočni zid, itd...
Dve šivanki...

Grey ::

Zakaj pa ne smemo hitrosti seštevat tko kt normalno hitrost? Navsezadnje je to še vedno sistem teles v gibanju...

Ok recmo teoretično, da je hitrost svetlobe maksimala v nam poznanem vesolju. Kako se potem razložijo črvine preko katerih se pride hitreje čez, kot če bi potoval s svetlobno hitrostjo?

Off topic:
Gravitacijo poznajo danes znanstveniki kot "gravity wave". A bi se dal gravitacijo izničit tako, da bi ji poslal nasprotno frekvenco valovanja?

Snipy ::

Thomas:
"Če se približuješ izvoru zvoka, ga boš prej srečal. "

Ja saj isto je pri svetlobi le da morajo biti hitrosti sprejemnika veeeliko večje da bi bila razlika v času sploh omembe vredna. oziroma razdalje veliko večje

No potem pa drugo vprašanje: naprimer da izvor oddaja svetlobo in da mi potujemo v isti smeri kot svetloba le da ja naša hitrost malenkost manjša od svetlobne. Bi bele kakšne razlike pri zaznavanju te svetlobe?

Thomas ::

Mah Relativnost ni simple zadeva. Sploh ne, če imaš zelo vkoreninjene neke predsodke, ki so pravzaprav vsakdanja izkušnja z nerelativističnim svetom.

Sploh je hudič, če to smatraš še za vrlino in samo čakaš, kdaj boš dokazal, da "se je Einstein motil".

Na levi nogi ga (Einsteina) dobiš šele onkraj vseh teh bazičnih zadev. Če sploh dojameš kdaj osnove.

Evo enga spukija:

Mimo tebe pelje vlak, s skoraj svetlobno hitrostjo. V trenutku, ko gre njegova sredina mimo tebe, nekdo notri prižge luć. Ko svetloba zadane lokomotivo, ta prižge še luč na strehi. Avtomatično. Zadnji vagon naredi isto.

Ti boš videl, kako prej zasveti luč (se odpro vrata) zadnjega vagona, potnik na sredi vlaka pa istočasno oboje.

Koncept istočasnosti v različnih točkah prostora pade.

Tega je še "morje", takih kontraintuitivnosti.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

>> "Če se približuješ izvoru zvoka, ga boš prej srečal. "

> Ja saj isto je pri svetlobi le da morajo biti hitrosti sprejemnika veeeliko večje

Tole naj ostane za jutri.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

BigWhale ::

c je vedno c. pika

A ti letis proti izvoru svetlobe, al ga jahas, al on jaha tebe, al letis stran od njega. C je zmeraj c.

en spooky je tud to, da se lahko ti od izvora svetlobe oddaljujes skoraj s c, bo svetloba do tebe se vedno prihitela s c.

c je taka najbolj konstantna konstanta...

THE etalon :P

Thomas ::

Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Grey ::

Mimo tebe pelje vlak, s skoraj svetlobno hitrostjo. V trenutku, ko gre njegova sredina mimo tebe, nekdo notri prižge luć. Ko svetloba zadane lokomotivo, ta prižge še luč na strehi. Avtomatično. Zadnji vagon naredi isto.

Ti boš videl, kako prej zasveti luč (se odpro vrata) zadnjega vagona, potnik na sredi vlaka pa istočasno oboje.


Thomas sorry ampak tegale pa res ne razumem. Stvari niso povezane v tvojih trditvah...kje in od kod se pojavijo zadnja vrata prej jih nisi nč omenju.

Grey ::

No ja tale o vlaku in banditih je zanimiva. Ne vem zakaj ampak nekak čudn je pričakovat da bi lahk vlak kr not zapru? In če lahko zakaj? Men se zdi bolj logičn da, ko si vključen v sistem, kateri potuje s svetlobno hitrostjo vidiš pred sabo, kako se prostor raztegne naprej od tebe, kot da bi nategnu elastiko, tko bi si še nekak lahko predstavlju tole skrajšanje dolžine, ... Sam dejansko se vlak fizično ne skrči v nič ali pač?

In kaj je pol fora te Lorentzove skrčitve v tem, da se skrči tako kot da bi poskušau narest npr. palačinko iz vlaka? In se ne skrči po velikosti da je pol npr. 72x manjši?

Sam tist problem z bratom in sestro me pa mede. Zakaj bi se on staru hitreje? Ne vidm nobenga razloga za to. Razlika, ki nastane pri njej pri sprejemanju bliskov je nastala zato, ker je šlo za različne hitrosti. Podobno kot zvok. Ker se oddaljuje od bliska bo blisk rabu pač dost časa da pride do nje. Tiste bliske kateri so pa bili še 32 mescev stran od nje se pa "prištejejo" k tem, ki jih sreča na poti nazaj, ker do nje sploh še pršl niso. Zato jih vidi več in bolj pogosto(ker se frekvenca videvanja poveča). Sreča tiste, ki še prihajajo do nje in tiste ki jih brat redno pošilja.

BigWhale ::

Hitreje kot se gibljes, pocasneje ti tece cas. Sestra se je gibala, brat je bil pri miru.

Zatorej je on starejsi od nje, ko je ona prisla nazaj. Time dillitation so ze izmerili... A ga ti razumes al ne... ;)

Grey ::

OK vam bom verjeu na besedo...ker je to le sam moja beseda prot znanstvenikom. Zelo rad bi pa doživu tak efekt. Sej pol si ga bom pa predstavlju tko kt je Force Speed v igri Jedi Academy...vsi se upočasnijo zate. Pa raztegne se prostor po dolžini pred tabo.

molotov ::

Ali smo sploh lahko prepricani da relativnostna teorija velja. Pomoje ne.

Enkrat se verjeli da je zemlja ploščata in da če prideš na rob da lahko padeš dol. Potem pa so pogruntali da sploh ni tako.

Obstaja tudi dosti govoric o presežku svetlobne hitrosti npr. Nikola Tesla naj bi izdelal neke zarke ki so 40x hitrejši kot svetloba. (to mi je povedal prijatel nevem če mu je za verjet)


Vsekakor pa bo relativnostna teorija spodbita in zamenjana.


Človek ve zzzzzelloo malo

Thomas ::

Če se ti bližaš svetlobi z avtom, potem bo vstopala skozi prvo in izstopala skozi zadnjo šipo. Vmes, če zmeriš njeno hitrost, bo c.

Če sta dve luči ki ti svetita v avto - ena modra ki se približuje in ena rdeča ki se oddaljuje, bosta obe svetlobi potovali z enako hitrostjo c, skozi kabino.

Z zvokom je pa to povsem odvisno od tega, če imaš prepih skozi avto. Če ga nimaš, bo hitrost zvoka med šipama pač Mach 1. Če ne pa ne. Če recimo padaš iz avona na tla, nekdo se pa spodaj dere "PADU BO, PADU BO... !", boš njegov hitrost zvok od njega izmeril kot 1,1 Macha, kaj takega.

Če ti bo pa signaliziral z baterijo, da boš padel, bo hitrost tiste svetlobe zate 1,0 c. Tudi če sam že padaš s pol svetlobne hitrosti.

Try to understand it.

Aja, tisto prej, s "prej", je nekoliko nesrečna formulacija z moje strani. Jasno da boš prej, če si bliže. Ampak samo če si bližje - ne zaradi seštevanja hitrosti, ki jo pri svetlobi ni, pri zvoku pa je.

Pri hitrosti blizu svetlobni se ti pa zhodi le to, da se oddaljenost zvezde na drugem koncu Galaksije skrajša na 125 metrov, kar ti narediš in no time.

But there is more, much more ... zdej ne morem, later.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

> Enkrat se verjeli da je zemlja ploščata in da če prideš na rob da lahko padeš dol. Potem pa so pogruntali da sploh ni tako.

Po tvoje naj bi Zemlja dala vse oblike skoz al kaj? Zdej enkrat naj bi se izkazalo, da je oblike Miki Mousea?

Takle relativizem pa res ni pameten. "Skozi ene največ par zablod do končne resnice" - tako nekako gremo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Grey ::

Sam kakšna je pol dinamika svetlobe?

A če potuješ s svetlobno hitrostjo naprimer pa svetiš z baterijo pred sabo...kaj se pol zgodi:
1. svetloba miruje(potuje s tabo, hitrost c)
2. gre hitreje od tebe in te prehiti

Kako se pol svetloba obnaša. Vem da obstaja neka dualnost svetlobe, ker se enkrat obnaša kot delec enkrat pa kot valovanje. Prava zmeda...
Zvok se torej širi kot zvočni val in je povezan z atmosfero in podlago katera ga je ustvarila. Svetloba je pa povezana s čim?

Če vzamemo za primer baterijo recmo. Baterija sveti zato, ker se žička v žarnici segreje na tako vročino, da žari, zaradi upornosti žičke(če bi bila žička superpreovda sploh ne bi bila žarnica). Kaj je ta prehod, ki ustvari žarenje? Dovajanje energije atomom tako, da sproščajo le to v obliki fotonov, al kako je to? in če naprej vzamemo...kako lahko delec/valovanje(ker ne vem točno v kakšni obliki je svetloba iz žarnice) ostane vedno pred tabo. Logika bi rekla da miruje in se ne giblje ampak sprožijo neko interakcijo na naslednje fotone? In tako v bistvu svetloba hkrati potuje in miruje?

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Grey ()

Dr_M ::

zdele sm tole mal prebral pa mi ni cist jasn se...:\

se prav...ti mas 2 zvocnika obrnena s hrbtom en proti drugmu, ti pa stojis na sredini. spustis signal in njuna ubeza hitrost je 1mach glede na tebe, oz 2 macha glede na en druzga? je tako?

ce mas pa 2 lucke, pa obe prizges, hitrost svetlobe je potem 1c od tebe in potem se tudi oba zarka oddaljujeta z 1c en od druzga??? je tako??
The reason why most of society hates conservatives and
loves liberals is because conservatives hurt you with
the truth and liberals comfort you with lies.

BigWhale ::

Grey,

Ce atomu pripeljes nekaj energije, lahko kak elektron skoci iz svoje (nizje) orbitale v visjo orbitalo. Ko pade nazaj na tja kjer je bil, se presezek te energije odda kot foton... Foton ima tako frekvenco, ki ustreza visini padca.

DrM:

Ja. c je zmeraj c. Pa ne glede na to, kam ti gres, kako se ti gibljes in kam gre svetloba. c je vedno c.Tukaj ni kaj debatirat.

Dr_M ::

ok razumem :) ceprov nevem zakaj je tko, ampak nej bo :)
The reason why most of society hates conservatives and
loves liberals is because conservatives hurt you with
the truth and liberals comfort you with lies.

BigWhale ::

Hm, ko se zgodi vrnitev elektrona v nizjo orbitalo in se sprosti foton, je to en foton. in ta odleti v neko smer... ce se naprej dovajas energijo atomu (ponavadi s segrevanjem) se jih bo sprostilo se vec in vec in vec in vec... in vsi bojo leteli vsak v svojo smer

Zvocno valovanje se siri tako, da molekule oz atomi v zraku delujejo na druge atome, pri svetlobi se foton ustvari in to kar ti vidis je hm, valovanje fotona...oz fotonov

Snipy ::

Men to s svetlobno hitrostjo zdi malo čudo. A ni mozno da zaradi visoke svetlobne hitrosti zelo teško izmeriti ali svetloba gible z enako hitrostjo do premikajočega telesa ali do telesa ki stoji na miru. Namreč tudi če bi to merili pri hitrostih nekaj machov bi bila razlika(po mojem) zanemarljiva in zato so predpostavili da je svetlobna hitrost stalna za vse.

naprimer da bi potovali s hitrostjo blizu svetlobne hitrosti vsporedno svetlobo. Po tvoji trditvi bi mimo mene sepravi glede name šla s c. Ko pa bi pospešili in dosegli hitrost c pa bi svetloba potovala glede na nas s hitrostjo 0. to pa se mi zdi malo čudno!

Še nekaj. Popravite me če se motim vendar obstaja pojav ob črnih luknjah. namreče le te naj bi vsrkavale svetlobne žarke. no potemtakem deluje črna luknja ma svetlobne žarke z nekim pospeškom, ki spremeni smer gibanja le teh. Potem takem je možno vsiliti v svetlobne žatke pospešek tako da PO MOJEM svetlobna hitrost ni stalna in da se jo lahko spreminja.

Seveda jaz nisem noben fizikalni teoretik in razmišljam le s preprosto "kmečko" pametjo.

Popravite me in mi prosim razložite kje se jaz motim!

Thomas ::

> A ni mozno da zaradi visoke svetlobne hitrosti zelo teško izmeriti ali svetloba gible z enako hitrostjo do premikajočega telesa ali do telesa ki stoji na miru.

Tako je nekoč bilo. Danes so metitve svetlobne hitrosti 99,999..% natančne. Ne vem na pamet, ampak se ne bi čudil, če za mm ali manj na sekundo natančne.

> naprimer da bi potovali s hitrostjo blizu svetlobne hitrosti vsporedno svetlobo. Po tvoji trditvi bi mimo mene sepravi glede name šla s c.

Affirmative.

> Ko pa bi pospešili in dosegli hitrost c pa bi svetloba potovala glede na nas s hitrostjo 0. to pa se mi zdi malo čudno!

Ne moreš "pospešiti in doseči c". Vse Vesolje nima dovolj energije, da te pospeši na c.

> potemtakem deluje črna luknja ma svetlobne žarke z nekim pospeškom, ki spremeni smer gibanja le teh. Potem takem je možno vsiliti v svetlobne žatke pospešek tako da PO MOJEM svetlobna hitrost ni stalna in da se jo lahko spreminja.

PO TVOJEM. Črna luknja žarkov ne pospešuje. Samo njihovo frekvenco spreminja. Še vedno gredo s c.

> Seveda jaz nisem noben fizikalni teoretik in razmišljam le s preprosto "kmečko" pametjo.

Navsezadnje o vsem razsodi pamet. Ne ravno kmečka, ampak ravno pamet je vrhovni razsodnik.

> Popravite me in mi prosim razložite kje se jaz motim!

A ti je kej nucalo?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Snipy ::

JA OK:)

Se neki kako se kaže to na svetlobi ko ji črna luknja spremeni frekvebco?

Thomas ::

Ko svetloba pada proti črni luknji, postaja vse bolj modra, ultravijolična, roentgenska, gama ...

Ko pa beži od nje, postaja vse bolj rdeča, infrardeča, radio valovi, dolgi radiovalovi ... dokler se ne obrne nazaj in - beri zgoraj.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Snipy ::

"dokler se ne obrne nazaj "

se pravi da ji spremeni smer gibanja?

Grey ::

Ja sam a pol je svetloba iz baterije gledana kot delec al kot valovanje? Al je svetloba hkrati oboje? In pod določenimi pogoji prevlada fizika delcev pri drugih pa fizika valovanja? Ne razumem namreč, kako lahko svetloba prehiti vozilo(ki se giblje s c) in pride prej na cilj kot vozilo.

Res bi rad razumu zakaj svetloba, če jo sprožiš iz baterije(ali na katerikol drug način) potuje vzporedno s tabo z isto hitrostjo ko letiš s hitrostjo c. Sam ne najdem nobene oprijemljive točke.
A bi se to lahk gledal kot bombo(brez trenja, upora in gravitacije), ki je spuščena iz aviona in leti hkrati z letalom? A to je pol na isti princip?

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Grey ()

Thomas ::

Snipy,

Kot kamen, ki ga vržeš z Zemlje proti gor. Tako začne tudi foton padati dol. Po paraboli.

So pa fotoni v orbiti okoli črne luknje. Tudi.

Grey,

> Ne razumem namreč, kako lahko svetloba prehiti vozilo(ki se giblje s c)

NOBENO vozilo se ne giblje s c.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Grey ::

Hja to je blo govorjeno v teoriji "kaj bi bilo če bi bilo..."
Neki v takem stilu.

bili_39 ::

Grey: dovolj je, da se vozilo premika zelo zelo malo manj kot c pa se vse ujema.
Do c pa ne more. To je bilo že dostikrat tudi tukaj razloženo.

Grey ::

Torej je 100% nemogoče, da se telo premika s c?

Thomas ::

Tako je.

To razčisti marsikaj. Vendar moram priznati, da od tukaj naprej se pa začne pospravljanje vsega kar smo do sedaj rekli v kot. Nadomeščanje Posebne s Splošno TR. Posebna Relativnost je kontaminirana. Splošna pa tako zapletena, da jo sploh podrobneje ne učijo, niti ne uporabljajo, razen če je nujno.

Naprimer ... eh, nič. [Samo če si kdo res želi prebrat, bom napisal!]
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

BigWhale ::

Kr napisi...

Thomas ::

Ko gonijo tiste delce naokoli po pospeševalniku, njihovo masa računajo specialno relativistično. Njihove medsebojne razdalje pa sploh ne. To vzamejo splošno relativistično, da je konstantna. Ko gredo delci z 0.9 c in potem ko gredo z 0.9999 c - kontrakcija dolžine se ne glede na Specialno relativnost nič ne pozna.

Oziroma drugače povedano. Za računat naraščajočo maso in upočasnjen čas je kar ST dobra, za kontrakcije dolžin pa GT.

Kaj narobe s tem? Nič. Samo povem.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

.:joco:. ::

Največji problem predstavlja (IMO) ta misleni preskok, da je čas relativen. To je temelj te teorije. Ni vesoljnega časa, ni najbolj natančne ure. Čas je le ena dimenzija, po kateri se ukrivlja prostor. In teče drugače, tam kjer je prostor bolj ukrivljen, in za vsakega opazovalca z različnimi hitrostmi drugače.
Naša "kmečka" pamet čas pač dojema drugače. Kot nekaj linearnega, konstantnega.
Zato ta miselni preskok povzroča težave. Večje težave, kot pri petih letih, ko nisi razumel, zakaj ljudje na drugi strani zemlje ne padejo dol...
In najbolje ga je premagati s takimi miselnimi poiskusi o vlaku, vesoljskih ladjah ipd...

Zlo fajn tema :)
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.

sidd ::

No, ker je v tej temi ravno govora o temle, nadaljujem tukajle:

Novica...

citat:
“I solved the paradox by incorporating a new principle within the relativity framework that defines motion not in relation to individual objects, such as the two twins with respect to each other, but in relation to distant stars,” said Professor Kak.

torej, kakšna ideja glede tegale? Ni mi najbolj jasno kaj točno misli!

lp
no idea for signature
signed
I

Thomas ::

Meni se zdi tole povsem odveč. Nič novega ni povedal. To, da se eter nadomesti s "težiščem vseh zvezd", je že stara ideja.

Rešitev brez problema, profesorja Kaka.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
strani: « 1 2 3


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Kaj se zgodi? (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
654554 (3051) kitzbrado
»

hitrost zvoka...hitrost svetlobe ?!=? (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Loža
10122025 (20074) durrenmatt
»

Time Dilation (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
793695 (2883) gani-med
»

Potovanje s svetlobno hitrostjo!?

Oddelek: Znanost in tehnologija
101855 (1684) gzibret
»

Jadra na svetlobo

Oddelek: Znanost in tehnologija
482570 (1242) SasoS

Več podobnih tem