Kako udobno delati z računalnikom

Pred kratkim je ST objavil dva fletna članka z naslovom "Poškodbe pri delu z računalnikom". No jaz pa sem že pred dlje časa napisal spodnje, ki pa žal ni bilo objavljeno kot članek, pa gre vseeno lepo skupaj z omenjenima člankoma, zato pa si lahko preberete tule.

Proučujem sistem, ki zajema dve komponenti: človeka, ki ga v nadaljevanju imenujem uporabnik in okolje, ki vpliva na uporabnika saj ima z njim posreden ali neposreden stik.

Pišem o delu z računalnikom. S tem ciljam predvsem na daljše delo pred zaslonom, ki je za uporabnika lahko utrujajoče ali celo nevzdržno, saj naše telo ni prilagojeno tako specifični in monotoni drži. Če ne moremo oz. nočemo prilagoditi telesa, je rešitev edino v prilagoditvi opreme s katero delamo.

Standardna oprema s katero uporabnik interagira med delom z računalnikom:

(A)
Vhodne in izhodne enote računalnika:
- tipkovnica
- miš
- zaslon
- ohišje (samo v smislu oddajanja hrupa)
- ostalo

(B)
Okoliške komponente, ki imajo na človeka vpliv:
- stol
- miza
- okolje

Prav vsaka od teh komponent vpliva na počutje človeka med delom za računanikom, zato jo je potrebno kar najbolj prilagoditi zahtevam uporabnika.
Po vrsti bom analiziral komponente, ki vplivajo na psihofizično počutje uporabnika.


(I.)
Tipkovnica

Velik delež uporabnikov ima največji stik ravno s tipkovnco. Z njo vnašamo podatke v računalnik, to počnemo preko svojih prstov, tako je namreč tipkovnica prilagojena. Problem, ki se lahko pojavi je bolečina v zapestjih zaradi siljenja rok v položaj, ki jim naravno ne odgovarja.
Če naredimo preprost poizkus z rokami in jih naravno, tako kot najbolje padejo, položimo na tipkovnico, vidimo, da so prsti rok okoli 30° nagnjeni glede na ravno linijo tipk.
Naslednja težava se lahko pojavi kot bolečina v zapestju, saj to pri običajnih tipkovnicah nima podlage in zato zapestja slonijo na trdi mizi, ali huje na robu mize, ali še slabše - sploh nimajo podlage.

Na trgu so že dolgo prisotne posebne ergonomske tipkovnice, ki zadostijo tem dvem pogojem.

Primera ergonomskih tipkovnic:



Primer podloge za zapestje:


Priporočljivo je tudi, da je tipkovnica brezžična, saj si jo uporabnik tako lahko popolnoma poljubno pozicionira.
Naslednji faktor je kakovost tipk, s tem mislim predvsem na kvaliteto tipkanja. Tipkovnice so tako bolj trde, pri katerih je potrebna večja sila pritiska na posamezno tipko, in "mehkejše" tipkovnice, kjer je potrebna sila za pritisk manjša.
Po testiranju tipkanja na več tipkovnicah ugotavljam tudi pomemben faktor pri zadovoljstvu uporabnika, in sicer nanj blagodejno vpliva dober odziv tipkovnice - ali nam tipkovnica, da povratno informacijo, da se je vnesena črka dejansko prenesla na računalnik! To proizvajalci dosežejo tako, da ob pritisku na tipko zaslišimo klik in / ali sprostitev tipke.

Današnje tipkovnice imajo tudi veliko število dodatnih gumbov, ki pridejo zelo prav, da uporabniku ni potrebno ves čas menjati: tipkovnica, miš in obratno, pač pa da lahko na svoji ljubši vhodni napravi izvrši kar največ dela.
Priporočlivo je tudi, da so dodatni gumbi na tipkovnici programabilni, kar pomeni, da jim uporabnik sam določi funkcijo, kar precej olajša njegovo delo.

Pozicioniranje tipkovnice:
Pisalni del mora biti direktno pred uporabnikom, če iztegne desno roko naravnost mora dlan naravno pasti v numerični del tipkovnice. Vsaka tipkovnica pa ima tudi nogice, s katerimi si uporabnik nastavi naklon. O sami višini pa govorim pod odstavkom o mizi, spodaj.


(II.)
Miš

Miš je zopet pri velikem deležu uporabnikov najpomemnejša vhodna enota s katero je uporabnik v direktnem kontaktu. Pri njej je zelo pomembna ergonomija, torej sama oblika - kako se ta prilega posameznemu uporabniku. Oblik miši je na trgu res ogromno in sam si ne bi upal izpostaviti idealne oblike. Izkaže se, da je okus uporabnikov za obliko zelo različen in temu je primerna tudi ponudba.

Primeri ergonomskih miši:






Pomembno je, da ima miš čimveč funcij, torej gumbov preko katerih uporabnik opravi čimveč dela, gumbi so na današnjih miškah zelo ergonomsko razporejeni in tudi programabilni, kar uporabniku olajša delo.
V tem pomenu miš lahko primerjamo s tipkovnico, pravtako je dobro, da je brezžična, saj ima tako uporabnik več manevrirnega prostora.

Današnje miši so povečini že optične kar je bolj ugodno, saj uporabniku ni potrebno stalno čištiti prahu in umazanije na koleščkih, ki se zato slabše odzivajo.

Zelo pomemben segment pri uporabi miši je njena podloga. Ta za optično miš ne sme biti preveč reflektivna, ne sme tudi biti preveč ali premalo drseča - ravno pravšnja hrapavost, da uporabnik ne občuti prevelikega upora ob premikanju miši.
Nekatere podloge, ki jih lahko kupimo danes so zasnovane ergonomsko in imajo tudi podlogo za zapestje, tako kot pri tipkovnicah. Najboljše podloge so iz silikona ali kakega podobnega gela, ki se dobro razleze pod zapestjem.

Primeri ergonomskih podlog:





Pozicioniranje miši:
Kot uporabniku najbolj ustreza. Ponavadi je to na mizi, za desničarje okoli 20cm desno od telesa in 30 cm naprej od telesa.


(III.)
Zaslon

Najpomembnejša izhodna enota računalnika s katere uporbnik čita informacije večino časa svojega dela.

Razčlenil bom dve najpogostejši vrsti zaslonov:

CRT (cathode ray tube), monitor s katodno cevjo



Je standard že od samega začetka računalništva in se je ohranil še do danes. Že samo delovanje nam prikliče na dan vprašanje o njegovem vplivu na počutje uporabnika. Top, ki proti uporabnikovi glavi strelja elektrone!? Da, toda, če ni alternative moramo pač izbrati optimalen CRT, ki je na voljo. Specifikacije, ki (bolje ali slabše) vplivajo na uporabnika so:

(1) ostrina slike
Vse je odvisno od tipa katodne cevi, najboljša cev je tipa trinitron, ki ima popolnoma raven zaslon in tudi zelo ostro, kontrastno sliko z živimi barvami. Njegova prednost pred "klasičnimi" cevmi je prevsem v enakomerni ostrini npr. besedila po celotni gledljivi površini. Zelo pomemben je antirefleksi premaz, ki razprši svetlobo, ki se odbije od površine. V nasprotnem primeru lahko dobimo vtis, da gledamo v steklo v katerem vidimo vse drugo kot tisto kar bi si želeli.

(2) svetlost slike
Mora biti prilagodljiva od nič do tako velike svetlosti, da zadovolji uporabnika, ki si bo svetlost prilagajal glede na količino okoliške svetlobe.

(3) frekvenca osveževanja
Za dobro počutje uporabnika mora biti višja od 85Hz, priporočam pa 100Hz ali več. Ta lastnost je zelo odvisna od "razvajenosti" očesa uporabnika. Tako se nekdo ne bo pritoževal, če bo gledal v monitor s 70Hz, drugega pa bo celo pri 100Hz bolela glava, če je bil navajen gledati v zaslon, ki popolnoma nič ne utripa (beri LCD spodaj)

(4) velikost in ločljivost
Načeloma za oboje velja čim večje, tem bolje. Priporočljivo je, da ima monitor čimvečji razpon nastavljanja ločljivost, tako, da si uporabnik sam nastavi njemu najprimernejšo. Seveda pa mora biti monitor dovolj kvaliteten, da obdrži visoko frekvenco osveževanja tudi pri velikih ločljivostih.

Še povezava na članek, ki govori o CRT zaslonih.


LCD (liquid crystal display), tekočekristalni zaslon



Zadnja leta močno izpodriva CRT zaradi mnogih prednosti, ki jih ima. Splošno rečeno dejsto je, da se uporabnik, ki dela z LCD bolje počuti in lahko mirno dela bistveno dlje časa kot s CRT ob enakih pogojih.

Odlikuje ga predvsem mirna, izrazita slika in velik kontrast, kar je odlično za delo z besedilom. Boljša je sama vidljivost, saj nam pogled ne zastira steklena plošča, pač pa plastična folija, ki ima veliko boljši koeficient razpršitve odbite svetlobe in zato ne prihaja do tako izrazitih odbojev kot pri CRTju. Uporabnik ima pri delu z LCDjem res občutek, da leži delovna površina direktno pred njim.

Pomembne karakteristike LCDja so:

(1) velikost in ločljivost
Najcenejši in najmanjši so 15" modeli, ki so optimizirani za ločjivost 1024x768 pikslov, naslednji velikostni razred je 17", ki deluje na ločljivosti 1280x1024 piksov, kot tudi njegova večja kolega 18" in 19". Slednji ima (od omenjenih) najboljše razmerje velikost / ločljivost, saj je privzeto besedilo na njem zadosti veliko za skoraj vsakega uporabnika. Namreč, veliko bolje je, da so elementi na zaslonu večji in si uporabnik raje poveča razdaljo med očmi in zaslonom, kot pa da napenja oči ob majhnih črkah.

(2) odzivni čas
Pri delu z besedilom ni pomemben, za prikazovanje gibajoče slike pa je najboljše, da ima monitor odzivni čas pod 20ms.

Še povezava na članek, ki govori o LCD zaslonih.



Pozicioniranje zaslona:
Nekako je dogovorjen standard, da naj bo zaslon več kot 60cm oddaljen od obraza uporabnika. Po višini pa morajo biti oči približno na enaki višini kot zgornji rob zaslona.
Teh dimenzij se ni potrebno držati striktno, pač pa naj si uporabnik sam nastavi željeno pozicijo. Zato je zelo pomembno, da je monitor na vrtljivem podstavku in tudi nastavljiv po višini in po nagibu.



(IV.)
Ostalo

Obstaja še mali kup drugih naprav, ki jih uporabnik lahko srečuje pri svojem delu.
Če uporabnik veliko vnaša podatke iz nekih dokumentov v računalnik preko tipkovnice, je priporočljivo, da ima poleg monitorja posebno držalo za dokumente, da je obračanje glave čim manjše in s tem manj utrujajoče.
Pri zvočnikih ni tako pomembna njihova pozicija. Pomemno je, da se lahko sprosti ob zvokih, ki mu / če mu odgovarjajo.
Potem so tu še razne šablone, vnosni pulti, risalne deske...(kaj še?!?!?) uporabnik naj si jih pozicionira tako kot mu najbolj odgovarja.



(V.)
Miza

Naloga mize je, da vso do sedaj našteto opremo stabilno nosi, in sicer tako, da je uporabniku kar najbolj udobno postavljena. Prva lastnost po čemer se navadna miza razlikuje od računalniške, je to, da ima slednja nižje pozicioniran del kjer sta nameščena tipkovnica in miš. To je priporočljivo zato, da ima uporabnik roke v bolj naravnem položaju in da mu zapestja ne slonijo na robu mize. Miza mora imeti dovolj veliko površino, da si uporabnik vse komponente na njej postavi v njemu željeno pozicijo. Izkaže se, da mora biti površina velika vsaj 120cm x 80cm. Pod njo ne smejo biti nameščeni predmeti, ki bi uporabniku onemogočali svobodno premikanje nog.

Primernejše računalniške mize:








(VI.)
Stol

Standardni računalniški stol je popolnoma prilagodljiv. Tako se lahko nastavlja: višina sedeža, nagib naslonjala, vertikalna in horizontalna pozicija naslonjala, boljši modeli omogočajo tudi nagib sedeža. Stol mora biti vrtljiv in na dobro gibljivih koleščkih, priporočljiva so naslonjala za roke, material mora biti udoben uporabniku. Nekateri uporabniki si želijo tudi podstavek za noge kar je ugodno za boljšo cirkulacijo krvi in tudi za bolj naraven položaj uporabnika. Stol ne sme spuščati nikakršnih zvokov (npr. zaradi obrabe), saj to moti koncentrcijo med delom.

Standardni računalniški stoli:



Študije kažejo, da je za hrbtenico primerna naslednja oblika sedeža:




Lahko pa se izkaže, da je še najbolj primeren kak futurističen konglomerat stola in mize:





(VII.)
Okolje

Bližnja okolica naj bo prosta, da se lahko uporabnik prosto giblje okoli svojega delovnega mesta.

Najboljša osvetljenost je naravna, katere intenziteto je moč regulirati, naprimer z zavesami ali žaluzijami. Svetloba ne sme padati direktno na zaslon ali v obraz uporabnika, pač pa naj prihaja od strani. Nikjer na delovnem mestu sli njegovi bližini ne sme prihajati do bleščanja oziroma zrcaljenja. V prostoru morajo biti nameščene tudi luči, najboljše so t.i. varčne, saj dajo zelo naravno belo svetlobo. Pri postavitvi je potrebno upoštevati enako pogoje kot pri naravni svetlobi.

Delovno mesto mora biti čim tišje, vsak zvok, pa četudi zelo tih, lahko moti uporabnika in zmanjšuje njegovo koncentracijo. Pri računalniku je problematično računalniško ohišje saj so v njem nameščene komponente in ventilatorji, ki oddajajo relativno velik hrup. Zato moramo zagotoviti, da je ta čim manjši. Lahko se poslužimo modificiranja samega ohišja ( povezava do članka, ki govori o utišanju zvokov iz ohišja), priporočljivo pa je, da je računalniško ohišje nameščeno čimdlje od uporabnika, najbolje na tleh, vsaj 1,5m stran od uporabnika.

Pravtako morata biti toplota in vlaga v prostoru na ugodnem nivoju za uporabnika.



Kaj pa pravi zakon?

Z zakonom je predpisan Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom, 30/00. Določa zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu z računalnikom, ki jih morajo delodajalci zagotoviti zaposlenemu osebju. Nekoliko sem ga povzel, vendar moramo upoštevati, da se razmere v računalništvu zelo hitro spreminjajo, pravilnik pa je bil napisan v letu 1999/2000. Vseeno ga je dobro poznati, saj zaposlenim zagotavlja osnovne pogoje pri delu.



Zaključek

Če upoševate vse omenjene dejavnike, bo vaše delo veliko lažje. Pravzaprav je delo z računalnikom lahko zelo prijetno, če se uporabnik ob njem dobro počuti.
Želim vam obilo prijetnega dela :)

Marjan, moj poklon: odličen članek!

OK, moje ugotovitve. Nabavil sem miš za prenosnik, tako majhno in lahko. Dotikam se jo skoraj izključno s prsti. Opažam, da imam manj utrujeno roko.

js sn mel pol leta ono malo misko, za prenosnik, pa je bil ucinek glih kontra ko pr teb + dobil trdo kozo na dnu leve strani dlani(ce je dlan obrnjena proti men), pa sn zato kupo mis normalne velikosti, ona mala pa je ostala u torbi, ker manj placa zasede ko pa normalno velika

Kr lasje mi gredo pokonci, ko vidim razne "računalniške mizice". Kaj bolj neuporabnega za delo težko najdeš, čeprav zgledajo še kar.

Drugače je pa fino, da lahko tudi delovno površino mize prilagodiš na določeno višino, ne samo stola.

Meni je zelo všeč stol pod slikico "ortopedsko sedalol" (jaz mu pravim klečalnik). Paše, če te boli rit ;)