Slo-Tech - OpenAI je sporočil, da odstopajo od načrta, po katerem bi v celoti postali profitno podjetje. Lani so napovedovali, da se bodo preoblikovali tako, da neprofitna organizacije ne bo več nadzorovala podjetja. Temu so se za zdaj odrekli.

Od leta 2019 je namreč profitni del podjetja, organiziran kot družba z omejeno odgovornostjo (LLC), pod nadzorom neprofitne organizacije OpenAI. LLC se bo preoblikoval v PBC (Public Benefit Corporation), ki je nekakšen hibrid, saj mora zasledovati tako cilje delničarjev kot svoje poslanstvo. Neprofitna organizacija pa bo ostala večinski lastnik in bo obvladovala PBC. Leta 2015 je OpenAI nastal kot povsem neprofitna organzacija, ki je od leta 2019 zaradi zapletene strukture profitno omejena (profit-capped).

Sam Altman trdi, da bo nova ureditev omogočala, da neprofitna fundacija še bolje zasleduje svoje poslanstvo, saj bo imela več sredstev, če bo PBC dobro poslovala. Vsi se z novo ureditvijo ne strinjajo, denimo Elon Musk, ki je vložil tožbo. Narok je...

Slo-Tech - Microsoft bo zaostril politiko boja proti spamu, kar bo vplivalo na običajne (neposlovne) uporabnike, ki dnevno s svojih domen na outlook.com, live.com ali hotmail.com pošljejo več kot 5000 sporočil, četudi so ta povsem legitimna. Brez ustreznih dovoljenj bodo ta romala neposredno koš. Sprva jim bomo našli v mapi vsiljena pošta, kasneje pa bodo avtomatično zavrnjena. Pomagalo pa ne bo niti dejstvo, da je pošiljatelj pri prejemniku na seznamu varnih pošiljateljev. Edina rešitev je pravilna konfiguracija zapisov DNS.

Kdor ima legitimne razloge, da dnevno pošlje več elektronskih sporočil, bo moral nastaviti SPF, DKIM, DMARC. V SPF (Sender Policy Framework) bo treba nastaviti, kateri IP-naslovi imajo dovoljenje za pošiljanje v imenu posamezne domene. DKIM (DomainKeys Identified Mail) terja podpise sporočil z veljavnim ključem, DMARC (Domain-based Message Authentication, Reporting, and Conformance) pa mora biti objavljen. Za uspešno dostavo sporočil so potrebni vsi trije ukrepi.

...

Slo-Tech - Apple je po pričakovanjih vložil pritožbo na razsodbo sodišča Kaliforniji, ki je ugotovilo tudi, da Apple krši namenoma predhodne odredbe sodišča (contempt), hkrati pa zahtevalo večjo odprtost App Stora. Danes so na prizivno sodišče v San Franciscu vložili pritožbo, s čimer izpodbijajo odločitev, ki jo je sodišče na prvi stopnji sprejelo v sredo.

Sodnica Gonzalez Rogers na prvi stopnji je bila do Appla izredno kritična. Ni namreč le razsodila, da mora Apple odpreti App Store na način, da bodo lahko avtorji aplikacij vanje vključevali povezave do zunanjih plačilnih sistemov, temveč je Apple obtožila namernega zavajanja in nespoštovanja sodišča. Tožilstvu je zato predlagala celo kazenski pregon. "Apple je milijardne prihodke želel obdržati s kljubovanjem sodni odredbi", je dejala.

V Cupertinu so povsem drugačnega mnenja. Trdijo, da prvotne sodbe niso nikoli kršili. To kanijo tudi dokazati, so dejali. Hkrati pa je Apple že v petek zadela kolektivna tožba avtorjev več aplikacij. Ti