Slo-Tech - Zares nenavadni časi vladajo, saj je lakota po računskih zmogljivostih in svežih sredstvih v tehnološkem sektorju tako velika, da se podjetja zatekajo k zelo unikatnim ukrepom. Googlov lastnik Alphabet je napovedal izdajo obveznice s 100-letno dospelostjo, kar bo prva ekstremno dolgoročna obveznica v tem sektorju v tem tisočletju.

Nova obveznica bo denominirana v funtih, kot je za 100-letne obveznice običajno. Nekaj podobnega je Motorola storila leta 1997, sicer pa so izdajateljice tako dolgoročnih obveznic običajno države ali kvečjemu kakšne univerze. V korporativnem svetu je 100 let zelo dolga doba, v svetu tehnoloških velikanov pa nezaslišana. Tranzistor ni niti star 100 let, je pa IBM vseeno leta 1996 takisto izdal stoletne obveznice z obrestno mero 7,15 odstotka.

Alphabet je razpisal tudi 15 milijard dolarjev obveznic v dolarjih, ki imajo 40-letno ročnost in donos 0,95 odstotne točke nad državnimi obveznicami, podajajo pa se tudi na švicarski trg. Že novembra lani so izdali...

Slo-Tech - V ZDA je konec tedna propadla SVB (Silicon Valley Bank), ki je skrbela večinoma za tehnološke start-upe. Ti so imeli pri njej naložene ogromne količine zagonskega in investitorskega kapitala. A le dva dni je trajalo, da je štirideset let stara banka s precej konzervativnim portfeljem propadla, ameriške oblasti pa je ne bodo reševale. So se pa v nasprotju z jamstvom, ki je omejeno na 250.000 dolarjev, odločili rešiti vse denarne vloge komitentov, medtem ko bodo investitorji, torej imetniki delnic in obveznic te banke, svoje premoženje izgubili.

Propad SVB je ilustracija, da v svetu bančništva vtisi štejejo bolj od številk. Če se razširijo govorice, da ima banka težave, ne glede na njihovo utemeljenost, to postane resnica. V sredo so začele krožiti govorice, da ima SVB težave in da naj komitenti svoja sredstva raje preselijo na varno. Do četrtka je odliv vlog znašal že 42 milijard dolarjev in banka je imela negativno denarno stanje v vrednosti -958 milijonov dolarjev. Zgodil se je...

Slo-Tech - Ko se delniški trgi že tresli od signalov, da utegne ameriška centralna banka v bližnji prihodnosti povišati ključno obrestno mero in da bo odkupovanja obveznic konec, je za nov odmerek zanosa poskrbel Apple z rekordnimi rezultati. V minulem kvartalu, ki se je končal 25. decembra, je podjetje ustvarilo 124 milijard dolarjev prihodkov, kar je več od napovedi analitikov in kar za 11 odstotkov presega enako obdobje leto poprej. Ob tem so ustvarili 34,6 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je 20 odstotkov več kot v enakem obdobju leto pred tem. Apple ima trenutno 381 milijard dolarjev premoženja, od tega 37 milijard dolarjev denarnih sredstev, 27 milijard dolarjev tržnih kratkoročnih vrednostnih papirjev in 30 milijard dolarjev terjatev. Presečni datum za izplačilo dividend v višini 0,22 dolarja na delnico bo 7. februarja.

Apple še vedno največ prihodkov ustvari s prodajo iPhona, in sicer 71,6 milijarde dolarjev. Na drugem mestu so že storitve z 19,5 milijarde dolarjev, sledijo pa...

Slo-Tech - Danes okrog poldneva po slovenskem času je bitcoin dosegel nov rekord, saj je njegov tečaj prvikrat v zgodovini presegel 50.000 dolarjev. Samo letos je tečaj pridobil 75 odstotkov, kar pa sploh ni največ med popularnejšimi kriptovalutami. Ether je letos pridobil že 140 odstotkov. Tečaj bitcoina je popoldne nekoliko upadel in se trenutno nahaja približno pet odstotkov pod rekordom.

Rast, ki smo ji priče v zadnjih tednih, ima zelo jasne povode. Kriptovaluto so letos javno podprli milijarder Paul Tudor Jones, upravljavec enega izmed večjih hedge skladov Stan Druckenmiller in Elon Musk iz Tesle. Slednja je v bitcoin vložila poldrugo milijard dolarjev, kar so razkrili 8. februarja in tečaj takoj katapultirali za 16 odstotkov. Kasneje sta načelo podporo in skorajšnji začetek uporabe napovedala še Mastercard in Bank of New York Mellon, ta vikend pa še Morgan Stanley. Nekatera podjetja se za bitcoin tudi zadolžujejo, denimo MicroStrategy, ki bo izdal za 600 milijonov dolarjev zamenljivih...

Slo-Tech - Od Wasingtona do Chicaga je približno tisoč kilometrov po zemljevidu (tri svetlobne milisekunde). Po cesti je teh kilometrov še nekaj več, za informacije pa je pot še daljša, saj se biti vmes sprehajajo po več povezavah in usmerjevalnikih, tako da informacijski signal med mestoma ne more potovati hitreje kakor sedem milisekund. Zakaj je to pomembno? Ker se je prejšnji teden zgodil natanko eden izmed treh scenarijev: nekdo se je počutil neverjetno vsevednega in slepo stavil 600 milijonov dolarjev na skrajno nepričakovano odločitev ameriške centralne banke (FED), nekdo je zlomil zakone fizike ali pa je nekdo dobil podatke hitreje, kot bi jih bil smel. V vsakem primeru je zaslužil ogromno denarja. Ni treba dvakrat ugibati, kaj je daleč najverjetneje. Berite dalje, saj ima zgodba cel kup detajlov.

Poglejmo incident pobliže, za kar moramo...

Reuters - Telekomunikacijska giganta Verizon in Vodafone sta danes najavila tretji največji prevzem v zgodovini, in sicer bo ameriškem Verizon odkupil delež britanskega Vodafona v skupnem podjetju Verizon Wireless. Ta je največji mobilni operater v ZDA, ki je nastal leta 2000 po združitvi Bell Atlantica, v katerem je imel Vodafone 90-milijardni delež, in GTE Wirelessa. Vodafone je imel v Verizon Wirelessu 45-odstotni delež (prek svojih odvisnih družb), Verizon (polno ime Verizon Communications) pa 55-odstotnega.

Težko pričakovani prevzem se je napovedoval že nekaj časa, danes pa sta ga podjetji uradno potrdili. Tehtal bo kar 130 milijard dolarjev, s čimer bo tretji največji v zgodovini (večja sta le Vodafonov nakup Mannesmanna za...

The Wall Street Journal - Večkrat smo že pisali o računovodskih akrobacijah, ki jih izvajajo multinacionalke kot Microsoft, Apple ali Google, da bi plačale čim manj davkov. S pametnim odpiranjem podružnic in poslovanjem prek njih uspejo svoje efektivne davčne stopnje zbiti na absurdno nizke ravni, kar sproža negodovanje in preiskave davčnih organov po svetu. Težava pa je, da je vse to početje večidel povsem legalno.

ZDA so ena izmed redkih držav, ki obdavčujejo po načelu svetovnega dohodka. To pomeni, da morajo ameriška podjetja plačati davek tudi na dobiček, ki so ga ustvarila izven ZDA....