vir: NASA
Kolateralna škoda nedavnega nerodnega pripetljaja na Mednarodni vesoljski postaji, ko je ruski modul Nauka nenadejano vklopil pogon in ISS zasukal - zdaj vemo, da za kar 540 stopinj! - je bil tudi polet Boeingove nove kapsule za prevoz astronavtov Starliner. Ta bi bila morala ob drugem preizkusu brez posadke vzleteti 30. julija, a so izstrelitev preložili na 4. avgust. Toda ko je prišel čas novega poskusa, se je izkazalo, da so Rusi še najmanjši problem, kajti predizstrelitveni varnostni postopek je pokazal, da se več ventilov pogonskih in usmernih motorjev na oskrbovalnem modulu plovila ne obnaša, kot je treba. Sledila je ponovna prestavitev na nedoločen poznejši datum, nakar so pred dnevi pristojni sklenili, da se težave ne bo dalo popraviti na izstrelišču in mora Starliner nazaj v halo na resnejši pregled.
To je resen problem, saj so okna za polet na ISS v bistvu precej omejena. Konec tega meseca na postajo poleti tovorna kapsula Dragon, ki bo do oktobra zasedla priklopna vrata, ki jih potrebuje Starliner. Sredi oktobra pa bo zasedeno izstrelišče, kajti takrat na enaki nosilni raketi, Atlas V, poleti Nasina sonda Lucy, ki gre raziskovat asteroide. Tako znajo zapleti polet Starlinerja zavleči v drugo leto in viri v industriji menijo, da bo do njega verjetno prišlo šele februarja 2022. Tako se nadaljuje križevpot plovila, ki je med prvo izstrelitvijo, decembra 2019, doživelo dve potencialno katastrofični napaki in za nekaj časa obtičalo v orbiti, preden se je na Zemljo le vrnilo v enem kosu. NASA je po tistem Boeingu zaukazala še en testni polet brez posadke, ki ga zdaj podjetje skuša izvesti na lastne stroške.
Problem naj bi bili štirje ventili za didušikov tetraoksid v oskrbovalnem modulu, ki se nočejo pravilno odpreti. Kriva naj bi bila korozija, do katere je prišlo zaradi reakcije omenjenega oksidanta z okoliško vlago. Medtem ko je uhajanje oksidanta mimo ventilov poznano in samo zase ni nevarno, pa si inženirji še belijo glavo, kako je tjakaj prišla vlaga. Celotno plovilo Starliner, torej kapsula plus servisni modul, ima sicer kar 64 različnih potisnikov, ki skrbijo za približevanje vesoljski postaji, orientacijo v orbiti in med spustom ter potisk ob potencialni krizni prekinitvi izstrelitve.