Slo-Tech - Izstrelitev Boeingovega Starlinerja je bila v soboto tik pred zdajci odpovedana in prestavljena vsaj do srede. V orbito bi ga bili morali poslati v soboto ob 18.25 po srednjeevropskem poletnem času, a so slabe štiri minute pred vklopom motorjev odštevanje ustavili. Nedeljskega okna niso niti lovili, naslednje pa se bo zgodilo v sredo ob 16.52.

Na krovu plovila sta bila astronavta Butch Wilmore in Suni Williams, ki bi ju bila doletela čast, da kot prva poletita s Starlinerjem. To bosta poizkusila v sredo, ko bo Starliner odletel v nizko orbito, da se bo kapsua nato spojila z Mednarodno vesoljsko postajo (ISS). Na krovu ISS bosta astronavta kakšen teden dni, nato pa se bosta vrnila v Novo Mehiko ali Arizono. S tem bo Starliner postal drugo operativno plovilo v ameriški floti, ki lahko v orbito vozi ljudi.

V vesolje bi ga morala poslati raketa Atlas V, ki jo izdeluje United Launch Alliance. A prav raketa je bila razlog za odpovedi izstrelitve, zato bodo sedaj tehniki natančno...

NASA - S kalifornijske obale je v sredo zjutraj poletela Nasina misija DART, s katero bodo preizkusili, ali je mogoče pot potencialno nevarnih asteroidov dovolj spremeniti tako, da se vanje zaletimo.

Čeprav lahko večji asteroidi s padcem na Zemljo teoretično povzročijo kataklizmične dogodke, od katerih je eden v preteklosti verjetno tudi ugonobil dinozavre, pa so na kozmični časovni skali to precej redki pripetljaji. V človeški zgodovini ga še ne beležimo in z dokajšnjo verjetnostjo nam v prihodnjem stoletju tudi ne preti takšna nevarnost, čeprav je po drugi plati tudi res, da več kot polovice vesoljskih predmetov, ki se bodo do leta 2100 približali Zemlji, še nismo odkrili. Obramba pred asteroidi kotira precej visoko na spisku želja ameriške javnosti in ko je pred petimi leti šef Nasinega direktorata za znanost postal Thomas Zurbuchen, je potrojil proračun za takšne odprave, na 150 milijonov dolarjev. Prvi sad dela je odprava DART, za Double Asteroid Redirection Test, s katero...

NASA - NASA in Boeing sta bila zaradi težav s pogonom primorana kapsulo Starliner, ki je čakala na drugi testni vzlet, sneti z rakete in vrniti v servisno halo na dolgotrajnejše popravilo. Datum poleta tako še ni znan.

Kolateralna škoda nedavnega nerodnega pripetljaja na Mednarodni vesoljski postaji, ko je ruski modul Nauka nenadejano vklopil pogon in ISS zasukal - zdaj vemo, da za kar 540 stopinj! - je bil tudi polet Boeingove nove kapsule za prevoz astronavtov Starliner. Ta bi bila morala ob drugem preizkusu brez posadke vzleteti 30. julija, a so izstrelitev preložili na 4. avgust. Toda ko je prišel čas novega poskusa, se je izkazalo, da so Rusi še najmanjši problem, kajti predizstrelitveni varnostni postopek je pokazal, da se več ventilov pogonskih in usmernih motorjev na oskrbovalnem modulu plovila ne obnaša, kot je treba. Sledila je ponovna prestavitev na nedoločen poznejši datum, nakar so pred dnevi pristojni sklenili, da se težave ne bo dalo popraviti na izstrelišču in mora...

NASA - Včeraj popoldne po našem času se je na Mednarodno vesoljsko postajo priključil nov ruski modul Nauka ... in kmalu zatem nenadejano prižgal svoje potisnike. Zaenkrat je videti, da ni šlo za nevarnejši incident, toda v Houstonu so imeli precej napeto uro, preden so motnjo ukrotili.

Ruski modul za Mednarodno vesoljsko postajo Nauka skoraj v vsem odraža klavrno trenutno podobo tamkajšnje vesoljske agencije. Sprva je bilo mišljeno, da naj bi poletel že leta 2007. Toda hromeča kombinacija tehničnih težav in pomanjkanja financ je projekt zamaknila kar za 14 let. Čeprav so Rusi zadnje čase večkrat namignili, da na ISS niso več zadovoljni in želijo z letom 2025 pričeti s postavljanjem lastne vesoljske postaje v Zemljini krožnici, so se vendarle odločili, da bodo Nauko še spravili na ISS. Gre za zajeten, prek 20 ton težak modul, ki je za petino večji od doslej največjega ruskega kosa ISSa, servisnega modula Zvezda. Ima več namembnosti, saj bo služil tako nastanitvi posadke kot tudi...

Spaceflight Now - NASA in SpaceX sta zakoličila predvideni datum prvega poleta v vesolje s posadko z ameriške zemlje po skoraj desetletju: kapsulo Crew Dragon z dvema astronavtoma naj bi izstrelili 27. maja, toda spričo pandemije koronavirusa bi se dogodek lahko tudi malce zamaknil.

Ko so leta 2011 Američani upokojili program raketoplanov Space Shuttle, so s tem ostali brez lastnih zmogljivosti za pošiljanje astronavtov v vesolje. Vse odtlej se morajo za polete na Mednarodno vesoljsko postajo zanašati na Rusijo in njene rakete ter kapsule Sojuz, pri čemer jim geopolitični tekmec sedeže zaračunava po precej zasoljeni tarifi okoli 80 milijonov dolarjev. Zato komaj čakajo, da bosta SpaceX in Boeing, katerima so pred šestimi leti naložili razvoj novih tovrstnih kapacitet, izgotovila lastni plovili. Pri tem gre občutno bolje SpaceXu, čigar kapsula Crew Dragon je lanskega marca že izvedla polet brez posadke, medtem ko je imel Boeingov Starliner decembra pri enaki nalogi ogromno težav in bo moral vajo...

Space News - Boeingovi kapsuli za pošiljanje astronavtov v Zemljino krožnico se je na prvem testnem poletu v vesolje zataknilo: medtem ko je izstrelitev potekala brezhibno, je prišlo do napake pri usmerjanju proti Mednarodni vesoljski postaji in plovilo je obtičalo v tirnici, od koder se bo verjetno jutri predčasno vrnilo na tla.

Boeingova kapsula CST-100 Starliner in SpaceXovo konkurenčno plovilo Crew Dragon tvorita temelje Nasinega načrta za vnovično pošiljanje ljudi v vesolje z lastnimi zmogljivostmi, kajti vse od upokojitve raketoplanov Space Shuttle morajo Američani za to mastno plačevati Rusom. Do letošnje pomladi je bil SpaceX v zaznavni prednosti, saj je marca brez posadke že dosegel ISS. Toda aprila se je zalomilo in eno od kapsul so izgubili v eksploziji ob preizkušanju motorjev, kar je dalo zagon Boeingu, ki se je sicer pretežno obiral. To pomeni, da oba programa zamujata, zato je bil petek za podjetje in Naso zelo pomemben dan: prvi polet Starlinerja proti ISSu, to pot še brez...

Space News - NASA je sporočila, da so testne izstrelitve raket s kapsulama za astronavte Crew Dragon in CST-100 Starliner prestavljene še za približno mesec dni.

Konec tega leta se izteče pogodba, ki jo ima ameriška vesoljska agencija NASA z ruskim Roscosmosom za rabo kapsul Soyuz za transport ljudi na Mednarodno vesoljsko postajo. Za njihovo nadomestilo je že pred petimi leti izbrala komercialni firmi SpaceX in Boeing, ki naj bi po prvotnih željah tovrstne kapacitete pripravili leta 2015, kar pa se zaradi vrste težav pri razvoju ni zgodilo. Načrtovani preizkusi so se nato premaknili najprej v leto 2017, pa 2018 in naposled 2019, ko naj bi SpaceX prvi testni polet brez posadke opravil 7. januarja ... kar je bilo prestavljeno na 17. januar ... in nato na 23. februar. A tudi...

Phys.org - Malone osem let zatem, ko je 21. julija 2011 na Cape Canaveralu še zadnjič pristal raketoplan Atlantis in so ZDA upokojile svoj program Space Shuttle, bo NASA na Mednarodno vesoljsko postajo znova poslala človeško posadko z lastnim plovilom. Iz vesoljske agencije so namreč sporočili oba datuma: junija prihodnje leto bo prvi tak polet izvedlo podjetje SpaceX, že avgusta pa bo s svojim plovilom sledil še Boeing.

Vse od leta 2011 se je NASA za transport svojega moštva na ISS morala zanašati na precej drago najemanje sedežev v ruskih vozilih Sojuz. Uspeh tokratnih misij je za NASO ključnega pomena, saj se pogodba z Rusijo izteče prihodnje leto novembra.

SpaceX bo na ISS poslal svojo potniško kapsulo Crew Dragon, ki jo bo...