Slo-Tech - Google preizkuša različne uporabe umetne inteligence, pri čemer je ena izmed tarč tudi YouTube. Z umetno inteligenco bomo v prihodnosti dobili boljše opise videoposnetkov. Za zdaj gre za pilotni projekt, ki je omejen na nekaj posnetkov v angleščini. Google bo uporabil umetno inteligenco za avtomatično izdelavo povzetkov videoposnetkov, s čimer bodo uporabniki dobili bolj verodostojno informacijo o vsebini kakor opis, ki ga pripravi avtor. Opisi seveda ostajajo. Za zdaj bo te povzetke videlo sorazmerno malo uporabnikov.

Pilotni preizkus se je začel ta teden, Google pa poziva uporabnike k povratni informaciji, kakšni se jim zdijo povzetki. Nove funkcije lahko preverimo na strani youtube.com/new, pri čemer ni jamstva, ali bomo videli vse. Google namreč funkcije izdaja postopoma in po geografskih območjih. Za nekatere funkcije pa je potrebna naročnina na YouTube Premium. To ni edina storitev, kjer bo Google uporabljal umetno inteligenco. Podobno bo opise pisala tudi za Play Store.

Druga novost pa bo avtomatična sinhronizacija. Google je že lani napovedal storitev Aloud, sedaj pa je praktično nared. Za zdaj podpira portugalščino in španščino, kmalu pa bi lahko tudi indonezijščino in hindujščino, kasneje pa še več jezikov. Aloud...

Slo-Tech - Google je v petek odpustil Margareth Mitchell, ustanoviteljico in vodjo njihove enote za etiko umetne inteligence. V sporočilu za javnost so na kratko pojasnili, da je bila zalotena pri več kršitvah internega kodeksa, med drugim pri iznašanju zaupnih službenih datotek in osebnih podatkov zaposlenih izven podjetja. V resnici gre za že dlje časa tleči spor med vodstvom podjetja in nekaterimi zaposlenimi. Mitchellovi so tako že januarja onemogočili dostop do službenega omrežja, saj naj bi z avtomatiziranimi skripti preiskovala sporočila svoje nekdanje kolegice Timnit Gebru in iskala sledove diskriminacije, ki naj bi jo nadnjo izvajalo vodstvo. Gebrujeva je z podjetja odšla decembra, sama trdi, da je bila odpuščena, medtem ko vodstvo zatrjuje, da so zgolj sprejeli njen odstop.

Zgodba sega v lansko leto, ko so trčili poslovni interesi Googla ter na drugi strani etična zavzemanja zaposlenih, zlasti v enoti za etiko umetne inteligence, ki sta jo skupaj vodili Mitchellova in Gebrujeva....

Reuters - Googlovi raziskovalci, tako kot v ostalih podjetjih z močnimi raziskovalnimi oddelki, objavijo nemalo znanstvenih člankov. Normalno je, da morajo iti članki pred oddajo v pregled več službam v podjetju, ki ocenijo, da se v njih ne razkriva intelektualna lastnina podjetja - tako je v vseh podjetjih. Google pa je letos ta postopek še zaostril, uvedel seznam "občutljivih tem" ter v nekaterih primerih od raziskovalcev zahteval, da razvite tehnologije ne opisujejo v negativni luči.

Po novem se morajo raziskovalci pred oddajo člankov posvetovati s pravnim oddelkom, službo za odnose z javnostmi in službo za politiko podjetja, če želijo objaviti članke na področjih analize obrazov in grimas, določevanja rase, spola ali politične usmerjenosti. Google navedb Reutersa ne komentira, zaposleni pa neuradno pravijo, da se je nov sistem začel uporabljati poleti. Potrdili so, da nov sistem dodaja še en ovinek k obstoječemu pregledu zaradi varovanja intelektualne lastnine. V praksi to predstavlja...

Slo-Tech - Čeprav uradnih vesti še ni, iz Bele hiše pritekajo neuradne informacije, da naj bi Donald Trump še zaostril zahtevo Obamove administracije, da morajo biti rezultati javno financiranih raziskav prosto dostopni najpozneje leto dni po objavi. Trump želi zahtevati, da so vsi rezultati takoj prosto objavljeni. Čeprav gre zgolj za neuradne vesti, je bil že sam namig dovolj, da so se založniki množično odzvali in jeli kritizirati to napoved. Na kocki je ogromno denarja; samo Elsevier je lani ustvaril okrog štiri milijarde dolarjev dobička, od tega z znanstvenimi revijami približno milijardo.

Objavljanje znanstvenih člankov je velik posel, a ne za raziskovalce, temveč založnike. Ker financerji kakovost dela v veliki meri ocenjujejo po tem, kje so bili rezultati objavljeni, raziskovalci kaj dosti izbire nimajo. Veliki založniki, katerih revije so si v minulih letih pridobile visoke faktorje vpliva, pa to izkoriščajo. Tako imamo shizofreno situacijo, ko založniki dobivajo trojno plačilo....

The New York Times - Nepreklicno je odstopil glavni zdravnik in raziskovalec na prestižni newyorški onkološki kliniki Memorial Sloan Kettering Cancer Center, potem ko so novinarji The New York Timesa in ProPublice raziskali in objavili podatke o tem, da v svojih študijah ni razkril povezav z več podjetji, od katerih je dobival milijonske zneske. Dr. José Baselga sicer poskuša relativizirati svoje početje, češ da v večini primerov razkritje ni bilo potrebno, ker je šlo za bazične raziskave, v drugih primerih pa je bil samo nedosleden, a je bil na koncu prisiljen odstopiti. Eden najbolje plačanih in najbolj znanih raziskovalcev raka na svetu pa ni edini, ki v svojih znanstvenih člankih ni razkrival konflikta interesov.

Skoraj vse znanstvene...

DARPA - Ameriška agencija za vojaške raziskave DARPA je sprožila nov program za razvoj umetne inteligence, vreden dve milijardi ameriških dolarjev.

Sredi lanskega leta je kitajska oblast začrtala širokopotezno strategijo, s katero želi državo do leta 2030 zavihteti na vodilno mesto v industriji umetne inteligence. Kopica tamkajšnjih socialnih eksperimentov kaže, da ne gre za prazne besede. To je v Združenih državah povzročilo veliko vznemirjenja, saj država na tem področju nima krovne strategije, podobne kitajski, temveč pobudo pri razvoju prepušča zasebnim podjetjem. Naposled so meseca maja v Beli hiši priredili srečanje s predstavniki industrije, na katerem je padlo nekaj

Slo-Tech - Ta teden so raziskovalci na švedskih univerzah in inštitutih, ki jim dostop do znanstvenih člankov zagotavlja Švedska narodna knjižnica, pri branju člankov v Elsevierjevih revijah dobili obvestilo, da nimajo več dostopa do člankov, objavljenih po 1. juliju. Švedska je tako naslednja v vrsti držav, ki je zaradi astronomsko visokih naročnin odpovedala Elsevierjeve naročnine, kar so pred poldrugim letom storili tudi Nemci.

V znanosti se odličnost raziskovalcev žal v veliki meri s kakovostjo revij, v katerih so uspeli objaviti članke. Definicija kakovosti revije je problematična, a pomemben dejavnik je faktor vpliva, ki poenostavljeno povedano pove, kako pogosto se objavljen članek v naslednjih dveh letih citira. Ker je znanstvena odličnost ključ za...

Slo-Tech - Umetna inteligenca se v raziskavah približuje medicini in psihologiji, kar je precej slabše, kot se sliši. V zadnjem času ima znanost čedalje večji problem s ponovljivostjo rezultatov, medicina in psihologija pa pri tem prednjačita.

Pričakovali bi, da so rezultati znanstvenih raziskav v specializiranih revijah tako natančno popisani, da jih lahko kadarkoli ponovimo in pridemo do istih zaključkov. Žal je resnica bistveno drugačna. Na vsakem področju se najdejo raziskave, ki jih ni mogoče ponoviti; na nekaterih področjih pa jih je nadpovprečno veliko. Pri tem ne gre nujno za ponarejanje, goljufanje ali namerno izbiranje pozitivnih rezultatov, temveč pogosto za površno izvedbo, nepopoln opis, slabo dokumentacijo itd. Problema se zavedajo tako...