Bloomberg - Microsoft je v svoji japonski podružnici letos avgusta preizkusil štiridnevni delovni teden in ugotovil, da vpliv na količino opravljenega dela ni linearen. Zaposleni so delali le štiri dni na teden, a so bili plačani enako kot sicer, prav tako jim niso zmanjšali količine dopusta. Rezultati eksperimenta, kjer je sodelovalo 2300 zaposlenih, so pokazali številne pozitivne posledice uvedbe podaljšanih vikendov in porast storilnosti.
Pričakovano je bilo, da so zaposleni v tem času izkoristili 25 odstotkov manj dopusta, ker so ga pač za enako dolge odsotnosti potrebovali manj. Prihranili so tudi pri obratovalnih stroških, in sicer je poraba električne energije padla za 23 odstotkov, pisarniškega papirja pa kar za 59 odstotkov. Zanimivo pa je, da je storilnost (merjena kot ustvarjena RVC na zaposlenega) porasla za 40 odstotkov. To v glavnem pripisujejo manj in krajšim sestankom, ki so bili pogosteje tudi virtualni namesto v živo. Sestanki so bili omejeni na največ 30 minut.
V končni anketi je dobrih 92 odstotkov zaposlenih štiridnevni delovnik ocenilo pozitivno. Naslednji eksperiment bodo na Japonskem izvedli pozimi, ko sicer zaposleni ne bodo dobili plačanih dni odsotnosti, jih bo pa podjetje vzpodbujalo k jemanju dopusta na pametnejši in fleksibilnejši način. Japonska je ena izmed držav z največ opravljenimi delovnimi urami, kar skušajo rešiti tudi na državni ravni. Premier Šinzo Abe si prizadeva uveljaviti zakonodajo, ki bi zmanjšala količino nadur in naredila delovni čas prožnejši. Raziskava je leta 2017 pokazala, da v četrtini podjetij zaposleni delajo več kot 80 nadur mesečno, večinoma neplačanih.
Novice » Znanost in tehnologija » Microsoft preizkusil štiridnevni delovnik, rezultati pozitivni
Matko ::
Prihranili so tudi pri obratovalnih stroških, in sicer je poraba električne energije padla za 23 odstotkov, pisarniškega papirja pa kar za 59 odstotkov.
Če je to kredibilna raziskava?
Razen, če imamo pisarno, kjer nimajo dela in čez petek delajo papirnate letala in čakajo uro, da se odštempljajo.
sleby ::
bil na japonskem, tam so res cele dneve v sluzbi, efektivni na delu pa verjetno manj kot mi v sloveniji v 8 urah.
ripmork ::
60% upad porabe pisarniškega papirja?
Paper airplanes time cut off? :>
Sicer pa fajn slišat, da taki eksperimenti prinesejo pozitivne rezultate. Mogoče sicer ne bi povsod bil enak rezultat, a vseeno.
Paper airplanes time cut off? :>
Sicer pa fajn slišat, da taki eksperimenti prinesejo pozitivne rezultate. Mogoče sicer ne bi povsod bil enak rezultat, a vseeno.
Invictus ::
Saj cela Nemčija v praksi tako deluje, vsaj IT. Pozabi na sestanke v petek popoldne ali kako delo.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
kuall ::
V IT delajo bolj pametni napredni ljudje, ki so si krajši delovnik večinoma kar sami določili. Seveda je to zelo pametno. Azijci pa spet tipično po njihovo celo življenje visijo v službi in imajo uničeno kvaliteto življenja zarad svoje neumnosti.
boogle ::
Na japonskem so dobili tak odziv zato, ker so si vsi zaposleni za petek lahko našli 2. ali pa 3. šiht.
zuzelka ::
Ja, če nekaj deluje na Japoncih, bo gotovo tudi v vseh drugih "državah".
Tako kot čivavo komot uporabiš za na lov. Dna don't real.
Tako kot čivavo komot uporabiš za na lov. Dna don't real.
Kass ::
poweroff ::
bil na japonskem, tam so res cele dneve v sluzbi, efektivni na delu pa verjetno manj kot mi v sloveniji v 8 urah.
Razlika je predvsem v sami kulturi in odnosu do dela...
To me spominja na tisti stari Jugoslovanski štos... se pogovarjata Japonec in Jugoslovan.
Pa pravi Japonec, jaz vsak dan delam 3 ure zase, 3 ure za cesarja in 3 ure za Japonsko.
Jugoslovan pa odvrne: Jaz delam 3 ure zase, cesarja nimamo, a ko jebe Japonsko!
sudo poweroff
joze67 ::
Torej so ugotovili, da se da v 4 dneh narediti za 5 dni dela. Ko bodo opustili 4-dnevni teden, bodo upravičeno (počasi) dvignili pričakovanja za 25%.
nekikr ::
Saj to ni nič novega. Praktično nihče ne dela 8 ur. So 8 ur v službi, delajo pa ne toliko časa. In če pošteno poveš, da če kdo od zaposlenih naredi svoje delo v 6 urah in gre potem lahko domov, je to sigurno velik plus in motivacija. Pri meni so šli lahko domov po par urah (zaradi mene po eni), če so svoje naredili. Ob tem, da seveda ne odmeriš dela tako, da je "dovolj" šele po 9 urah trdega dela. 6 ur (pa tudi manj lahko) je povsem dovolj.
FormerUser ::
Povprečen prazgodovinski človek je spodobno živel s 15 urnim delovnim tednom, nekaj podobnega bi moral biti cilj tudi današnje družbe, od katerega pa smo očitno še močno oddaljeni.
Vazelin ::
FormerUser je izjavil:
Povprečen prazgodovinski človek je spodobno živel s 15 urnim delovnim tednom, nekaj podobnega bi moral biti cilj tudi današnje družbe, od katerega pa smo očitno še močno oddaljeni.
i just loled hard
I got 99 problems but 4 usd XTZ ain't one...
nejcek74 ::
FormerUser je izjavil:
Povprečen prazgodovinski človek je spodobno živel s 15 urnim delovnim tednom, nekaj podobnega bi moral biti cilj tudi današnje družbe, od katerega pa smo očitno še močno oddaljeni.
i just loled hard
A zato ker si ne znas predstavljati dejstev zunaj svojega nazornega horizonta? Ker ima hipatija prav? Ok, izbrala je spodnjo številko ampak ni prav dalec:
Original_affluent_society
kuall ::
Pračlovek je delal podobno količino kot živali, ker je živel podobno kot živali. Za živali pa ne moremo trditi, da sploh kaj delajo ampak pač živijo.
Stradanje je zajebano.
Se je pa človeku v povprečju dobro godilo zato, ker je bil ves čas v vzponu, ker smo zelo uspešna vrsta, mogoče najbolj uspešna v zgodovini zemlje, razen kakšnih žuželk. torej ni prihajajo do izumrtja, ni ga nobena druga vrsta izpodrivala in s tem stradala, kot to mi počnemo drugim živalim že ves čas našega obstoja.
Stradanje je zajebano.
Se je pa človeku v povprečju dobro godilo zato, ker je bil ves čas v vzponu, ker smo zelo uspešna vrsta, mogoče najbolj uspešna v zgodovini zemlje, razen kakšnih žuželk. torej ni prihajajo do izumrtja, ni ga nobena druga vrsta izpodrivala in s tem stradala, kot to mi počnemo drugim živalim že ves čas našega obstoja.
poweroff ::
Hipatija seveda na razume, da o praljudeh ne vemo kaj dosti, v resnici so večinoma zgolj ugibanja, ki temeljijo na naših predsodkih. Seveda oni niso poznali koncepta dela in službe, ki ga poznamo danes. Zato presojati njih skozi naše koncepte ni ustrezno.
Recimo pred časom je lepila neke smešne slike neadertalca z gorjačo kako nekaj ukazuje/grozi svoji ženi... pri čemer očitno ne ve, da so raziskave pokazale, da so imeli neadertalci zelo visoko stopnjo empatije (bistveno večjo kot homo sapiens). In so imeli zelo skrben odnos do obnemoglih. Kar pomeni, da so zelo verjetno imeli tudi bistveno drugačen odnos do žensk, kot ga danes predstavlja feministična propaganda.
Tako da ne verjetni vsaki neumnosti, ki ji Hipatija zapiše...
Recimo pred časom je lepila neke smešne slike neadertalca z gorjačo kako nekaj ukazuje/grozi svoji ženi... pri čemer očitno ne ve, da so raziskave pokazale, da so imeli neadertalci zelo visoko stopnjo empatije (bistveno večjo kot homo sapiens). In so imeli zelo skrben odnos do obnemoglih. Kar pomeni, da so zelo verjetno imeli tudi bistveno drugačen odnos do žensk, kot ga danes predstavlja feministična propaganda.
Tako da ne verjetni vsaki neumnosti, ki ji Hipatija zapiše...
sudo poweroff
pegasus ::
Praktično nihče ne dela 8 ur. So 8 ur v službi, delajo pa ne toliko časa.To verjetno velja za večino ljudi, ki svojega dela ne mara. Mi, ki imamo svoje delo radi in v njem uživamo, z veseljem delamo cel dan in po potrebi potegnemo še pozno v večer. In ko pridemo domov, s tem delom nadaljujemo, čez vikend pa raziskujemo in planiramo, kaj bomo delali v ponedeljek.
FormerUser ::
Ni treba verjeti hipatiji, lahko pa verjamete profesorju makroekonomije:
"Prevladuje predstava, da so to (lovsko-nabiralniške) družbe pomanjkanja in preživetja. Toda ta predstava je sporna. Ekonomska antropologija ponuja drugačne dokaze. Ekonomika "kamene dobe" prvotno družbo povezuje z relativnim obiljem kljub majhnemu obsegu proizvodnje in skromnemu načinu življenja. Ljudje so stoletja imeli vse, kar potrebujejo."
"Prevladuje predstava, da so to (lovsko-nabiralniške) družbe pomanjkanja in preživetja. Toda ta predstava je sporna. Ekonomska antropologija ponuja drugačne dokaze. Ekonomika "kamene dobe" prvotno družbo povezuje z relativnim obiljem kljub majhnemu obsegu proizvodnje in skromnemu načinu življenja. Ljudje so stoletja imeli vse, kar potrebujejo."
FormerUser ::
"V zmernih in tropskih pokrajinah, kjer so se hominidi najverjetneje razvili v človeška bitja, je bil glavni vir prehrane rastlinski. Petinšestdeset do osemdeset odstotkov človeške hrane v teh pokrajinah so v paleolitiku, neolitiku in v prazgodovini nabrali, le v skrajnih predelih Arktike je bilo meso glavni del prehrane. Zidove jam in domišljijo spektakularno zavzemajo lovci na mamute, toda da bi preživeli in si nabrali maščobnih zalog, smo nabirali semena, koreninice, poganjke, liste, oreščke, jagodičevje, sadje in zrnje žit, k temu smo dodali žuželke in mehkužce, in z lovljenjem v pasti in mreže ptice, ribe, podgane, zajce in druge živalce brez zob, da bi povečali vnos proteinov. In pri tem se nismo prav hudo namučili - potrebno je bilo veliko manj truda, kot so ga morali od izuma kmetijstva vlagati v delo kmetje, garaje na tujih poljih. Povprečen prazgodovinski človek je spodobno živel s petnajsturnim delovnim tednom.
Petnajsturni delovni teden za preživetje daje dovolj časa za druge stvari. Toliko časa morda, da so se tisti bolj neučakani, ki niso imeli otrok, ki jim popestrili življenje, ali niso bili vešči kake obrti, kuhanja, petja ali domiselnega razmišljanja, odločili, da se odpravijo lovit mamute. Spretni lovci so se nato opotekaje vrnili s kupom mesa, mamutovimi okli in z zgodbo. Ni bilo meso tisto najpomembnejše. To je bila zgodba." (Vrečka kot teorija fikcije - Ursula Le Guin)
Petnajsturni delovni teden za preživetje daje dovolj časa za druge stvari. Toliko časa morda, da so se tisti bolj neučakani, ki niso imeli otrok, ki jim popestrili življenje, ali niso bili vešči kake obrti, kuhanja, petja ali domiselnega razmišljanja, odločili, da se odpravijo lovit mamute. Spretni lovci so se nato opotekaje vrnili s kupom mesa, mamutovimi okli in z zgodbo. Ni bilo meso tisto najpomembnejše. To je bila zgodba." (Vrečka kot teorija fikcije - Ursula Le Guin)
poweroff ::
Tebi še vedno ni jasno, da v prazgodovini niso poznali koncepta dela, kot ga poznamo danes?
A to, da so jedli je se tudi štelo kot delo?
A to, da so jedli je se tudi štelo kot delo?
sudo poweroff
Matwic ::
Tole se pa strinjam z Matthaiom. 15 urni delovni teden, povprečno 2 uri na dan za izgradnjo bivališča, za nabiranje velikih količin sadja in drugih rastlin, za lov, za izdelavo orodja s kamnom (se sploh zavedaš kako časovno potratna je obdelava lesa in kosti s kamnom)... ne se hecat no! Saj se zavedaš, da si pravkar citirala avtorico fantazije in fikcije ne pa dejanske antropologinje.
In ja, kaj točno v tem gromozanskem obdobju se sploh kvalificira kot delo in prosti čas? Jaz bi ugovarjal nasprotno, da so tedanji prebivalci prosti čas kot si ga predstavljamo danes imeli samo tisto uro ali dve med sončnim zahodom in spanjem.
No da se vrnem k temi... A se niso v vseh teh poskusih z zmanjšanjem delavnika (6h delavniki, ...) pokazali podobni zaključki. Povprečno je bilo narejenega enako, v najslabšem primeru je bil zanemarljivi minus, medtem ko je morala in zadovoljstvo delavcev poskočila v višave.
In ja, kaj točno v tem gromozanskem obdobju se sploh kvalificira kot delo in prosti čas? Jaz bi ugovarjal nasprotno, da so tedanji prebivalci prosti čas kot si ga predstavljamo danes imeli samo tisto uro ali dve med sončnim zahodom in spanjem.
No da se vrnem k temi... A se niso v vseh teh poskusih z zmanjšanjem delavnika (6h delavniki, ...) pokazali podobni zaključki. Povprečno je bilo narejenega enako, v najslabšem primeru je bil zanemarljivi minus, medtem ko je morala in zadovoljstvo delavcev poskočila v višave.
FormerUser ::
Tole se pa strinjam z Matthaiom. 15 urni delovni teden, povprečno 2 uri na dan za izgradnjo bivališča, za nabiranje velikih količin sadja in drugih rastlin, za lov, za izdelavo orodja s kamnom (se sploh zavedaš kako časovno potratna je obdelava lesa in kosti s kamnom)... ne se hecat no! Saj se zavedaš, da si pravkar citirala avtorico fantazije in fikcije ne pa dejanske antropologinje.
In ja, kaj točno v tem gromozanskem obdobju se sploh kvalificira kot delo in prosti čas? Jaz bi ugovarjal nasprotno, da so tedanji prebivalci prosti čas kot si ga predstavljamo danes imeli samo tisto uro ali dve med sončnim zahodom in spanjem.
No da se vrnem k temi... A se niso v vseh teh poskusih z zmanjšanjem delavnika (6h delavniki, ...) pokazali podobni zaključki. Povprečno je bilo narejenega enako, v najslabšem primeru je bil zanemarljivi minus, medtem ko je morala in zadovoljstvo delavcev poskočila v višave.
Citat je iz njene zbirke esejev, ne sci-fi romana. In glede na to, da je bil njen oče znani antropolog A. L. Kroeber @ Wikipedia, ki je med drugim proučeval prvobitna plemena in njihove navade, o čemer tudi ona veliko piše, bi rekla, da dobro ve, kaj govori, sploh pa ni edina s tovrstnimi tezami. Floskule o nazadnjaštvu in pomanjkanju v tistih družbah so zgolj patriarhalna propaganda, namenjena samopoveličevanju lastnih dosežkov.
rabelj5 ::
Saj to ni nič novega. Praktično nihče ne dela 8 ur. So 8 ur v službi, delajo pa ne toliko časa.
kar je še huje, ker ta razlika med časom, ki ga porabiš za delo in časom ko moraš bit v službi je dobesedno stran vržen čas
Praktično nihče ne dela 8 ur. So 8 ur v službi, delajo pa ne toliko časa.To verjetno velja za večino ljudi, ki svojega dela ne mara. Mi, ki imamo svoje delo radi in v njem uživamo, z veseljem delamo cel dan in po potrebi potegnemo še pozno v večer. In ko pridemo domov, s tem delom nadaljujemo, čez vikend pa raziskujemo in planiramo, kaj bomo delali v ponedeljek.
na žalost ni možno da bi večina delala nekaj v čemer uživa, zato naj bo delovnik čimkrajši z možnostjo prostovoljnega daljšega dela
carota ::
FormerUser je izjavil:
Tole se pa strinjam z Matthaiom. 15 urni delovni teden, povprečno 2 uri na dan za izgradnjo bivališča, za nabiranje velikih količin sadja in drugih rastlin, za lov, za izdelavo orodja s kamnom (se sploh zavedaš kako časovno potratna je obdelava lesa in kosti s kamnom)... ne se hecat no! Saj se zavedaš, da si pravkar citirala avtorico fantazije in fikcije ne pa dejanske antropologinje.
In ja, kaj točno v tem gromozanskem obdobju se sploh kvalificira kot delo in prosti čas? Jaz bi ugovarjal nasprotno, da so tedanji prebivalci prosti čas kot si ga predstavljamo danes imeli samo tisto uro ali dve med sončnim zahodom in spanjem.
No da se vrnem k temi... A se niso v vseh teh poskusih z zmanjšanjem delavnika (6h delavniki, ...) pokazali podobni zaključki. Povprečno je bilo narejenega enako, v najslabšem primeru je bil zanemarljivi minus, medtem ko je morala in zadovoljstvo delavcev poskočila v višave.
Citat je iz njene zbirke esejev, ne sci-fi romana. In glede na to, da je bil njen oče znani antropolog A. L. Kroeber @ Wikipedia, ki je med drugim proučeval prvobitna plemena in njihove navade, o čemer tudi ona veliko piše, bi rekla, da dobro ve, kaj govori, sploh pa ni edina s tovrstnimi tezami. Floskule o nazadnjaštvu in pomanjkanju v tistih družbah so zgolj patriarhalna propaganda, namenjena samopoveličevanju lastnih dosežkov.
V prazgodovini seveda ni nihče delal. So dobivali plačo, so bili delodajalci, zaposleni in sindikati? Ne, niso delali. Tako kot se za delo ne šteje popoldanska obdelava vrta (kjer se tudi prideluje hrana) in pospravljanje hiše. Sicer pa smo vsi videli na televiziji dokumentarce plemen, ki niso bila v stiku s "civilizacijo" - ženske na izi cel dan pripravljajo hrano, skrbijo za dom in kaj naberejo, moški zalezujejo medvede in če je sreča pridejo domov s kakšnim zajcem. Zvečer pa se vsi skupaj zapohajo. Po naših standardih je to dopust in ne delo.
jype ::
kixs ::
Lepo tistim in nam, ki si lahko po "svoje" organiziramo delo. Imas pa tudi take, ki so po 12 ur v sluzbi in non-stop delajo, se za malico ni casa, kaj sele kaksna kava ali cvek... Sefi bi pa radi, da dela potem se doma. Na koncu se celo cudijo, ce kaj ni narejeno ali da kaksen sestanek preskocis!? To sem ravno pred kratkim slisal... ne razumem tega, zakaj se clovek ne zbuni ali gre na bolnisko za 1 mesec zaradi izgorelosti. Se bolj me cudi, da sefi to mirno gledajo!? Tak clovek bo pregorel in na koncu bo se slabse. Pa ne gre za kaksno manjso firmico, da bi te direktor preganjal za vsako minuto...
Invictus ::
Če moraš delati 12 ur, to samo pomeni nesposobnega ali šparovnega lastnika.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
poweroff ::
Zelo na pamet bi rekel (pa mislim, da imam kar prav), da je težava v tem, da se produktivnost pri sodobnem delu ne povečuje linearno. Se pravi, če podaljšamo delovni čas na 16 ur, ne bo 2x višja produktivnost. Stvar je verjetno v tem, da je zaradi tehničnega napredka in drugačne organizacije dela 8 urni delavnik postal nepotreben. Delo efektivno opravimo v 4 ali 6 urah, ostalo so potem bolj neki nepotrebni postopki, ki bi jih z optimizacijo lahko izločili.
Tako da bi komot uvedli krajši delovni čas, ljudem pa bi ostalo več prostega časa. (In mimogrede, prostega časa, kot ga poznamo danes, ko ti ni treba nič delati in za nič skrbeti - vprašanje, če so ta koncept prostega časa sploh poznali v prazgodovini).
Samo en problem je tukaj. Ljudje, ki bi imeli več prostega časa bi postali bolj neodvisni (bi si recimo omislili še kakšen dodaten posel in se z njim še bolj finančno osamosvojili), hkrati pa bi imeli preveč časa za razmišljanje. Sicer bi se jih dalo poneumljati z množičnimi mediji in telenovelami, ampak samo do določene mere. In nobena oblast si ne želi ljudi, ki razmišljajo z lastno glavo.
Tako da bi komot uvedli krajši delovni čas, ljudem pa bi ostalo več prostega časa. (In mimogrede, prostega časa, kot ga poznamo danes, ko ti ni treba nič delati in za nič skrbeti - vprašanje, če so ta koncept prostega časa sploh poznali v prazgodovini).
Samo en problem je tukaj. Ljudje, ki bi imeli več prostega časa bi postali bolj neodvisni (bi si recimo omislili še kakšen dodaten posel in se z njim še bolj finančno osamosvojili), hkrati pa bi imeli preveč časa za razmišljanje. Sicer bi se jih dalo poneumljati z množičnimi mediji in telenovelami, ampak samo do določene mere. In nobena oblast si ne želi ljudi, ki razmišljajo z lastno glavo.
sudo poweroff
kixs ::
Če moraš delati 12 ur, to samo pomeni nesposobnega ali šparovnega lastnika.
Sefe samo debelo gleda, ko rece, da je dela prevec za enega, tudi za dva... delo pa mora biti narejeno, ce ne stvari ne gredo naprej in je potem cela stala... roki, roki, roki... podpisano pa mora biti. Ce kaj ne bo v redu, pa bo spet cela stala. Enkrat ni podpisal, ker ni bilo tako kot mora biti... in so se vsi potem nekaj usajal... pa naj sef potem podpise, to pa ne... roki, pritiski, delo pa mora biti kvalitetno narejeno... in v "podrobnosti" se ne sme spuscat... vse kontradiktorno...
Ko to poslusam, kar ne morem verjeti, da clovek to dejansko prenasa...
Moj predlog je bil, naj dela kvalitetno 8 ur in potem zakljuci. Tudi za malico naj si vzame pol ure in doma nic poste brat. Vse projekte, ki ve, da ne bo casa, pa preusmeri na sefa in naj se on naprej ukvarja... Predvsem naj za tem stoji. Vcasih gre se v soboto delat, ker je med tednom prevec sestankov. Sem ze rekel, da delo mora biti narejeno...
poweroff ::
FormerUser je izjavil:
Floskule o nazadnjaštvu in pomanjkanju v tistih družbah so zgolj patriarhalna propaganda, namenjena samopoveličevanju lastnih dosežkov.
Kot rečeno, gre tukaj z FEMINISTIČNO PROPAGANDO. Raziskave so pokazale, da so imeli neadertalci zelo visko stopnjo empatije, zelo lepo so skrbeli za bolne in obnemogle, kar pomeni, da zelo verjetno z ženskami niso ravnali grdo, kot to prikazuje feministična propaganda. Še več - glede na to, da je pri ženskah stopnja empatije višja, so verjetno ženske imele v družbi pomembno vlogo. Morda celo pomembnejšo kot moški.
Kar jaz trdim je, da današnjih konceptov ne moremo cepiti na tedanje razmere. Koncept dela in prostega časa je danes bistveno drugačen kot je bil tedaj. Verjetno niti niso poznali delitve med delom in prostim časom, kot jo poznamo danes.
Prav tako pomanjkanja ne moremo gledati skozi današnje oči. Gledano z današnje perspektive so seveda trpeli pomanjkanje, lakoto... gledano iz njihove pa jim je bilo zelo verjetno super. Verjetno bodo tudi čez 500 let gledali na nas čas kako smo bili revni, slabo živeli, trpeli, itd... mi pa mislimo, da nam je čisto fino.
Skratka, treba je odložiti ideološka očala.
sudo poweroff
FormerUser ::
O čem sploh nakladaš? Če kdo, potem jaz tukaj neumorno zatrjujem, da nastanek patriarhata sovpada z nastankom agrikulture in linkam članke, ki potrjujejo, da so bile predhodne družbe zelo verjetno bolj egalitarne in tako naklonjene ženskam. Koncept dela in prostega časa tudi danes ni zadovoljijo razmejen, saj se neplačano delo, ki ga večinoma opravijo ženske, v svojem "prostem času", ne tretira kot pravo delo. Kar se tiče osnovnih človekovih potreb, so pa te popolnoma iste kot so bile že od nekdaj, vse ostalo je propaganda, da lahko miljardne industrije kujejo svoje dobičke, vladarji pa vzdržujejo mir med svojo rajo.
PreviousUser ::
FormerUser je izjavil:
Tole se pa strinjam z Matthaiom. 15 urni delovni teden, povprečno 2 uri na dan za izgradnjo bivališča, za nabiranje velikih količin sadja in drugih rastlin, za lov, za izdelavo orodja s kamnom (se sploh zavedaš kako časovno potratna je obdelava lesa in kosti s kamnom)... ne se hecat no! Saj se zavedaš, da si pravkar citirala avtorico fantazije in fikcije ne pa dejanske antropologinje.
In ja, kaj točno v tem gromozanskem obdobju se sploh kvalificira kot delo in prosti čas? Jaz bi ugovarjal nasprotno, da so tedanji prebivalci prosti čas kot si ga predstavljamo danes imeli samo tisto uro ali dve med sončnim zahodom in spanjem.
No da se vrnem k temi... A se niso v vseh teh poskusih z zmanjšanjem delavnika (6h delavniki, ...) pokazali podobni zaključki. Povprečno je bilo narejenega enako, v najslabšem primeru je bil zanemarljivi minus, medtem ko je morala in zadovoljstvo delavcev poskočila v višave.
Citat je iz njene zbirke esejev, ne sci-fi romana. In glede na to, da je bil njen oče znani antropolog A. L. Kroeber @ Wikipedia, ki je med drugim proučeval prvobitna plemena in njihove navade, o čemer tudi ona veliko piše, bi rekla, da dobro ve, kaj govori, sploh pa ni edina s tovrstnimi tezami. Floskule o nazadnjaštvu in pomanjkanju v tistih družbah so zgolj patriarhalna propaganda, namenjena samopoveličevanju lastnih dosežkov.
V prazgodovini seveda ni nihče delal. So dobivali plačo, so bili delodajalci, zaposleni in sindikati? Ne, niso delali. Tako kot se za delo ne šteje popoldanska obdelava vrta (kjer se tudi prideluje hrana) in pospravljanje hiše. Sicer pa smo vsi videli na televiziji dokumentarce plemen, ki niso bila v stiku s "civilizacijo" - ženske na izi cel dan pripravljajo hrano, skrbijo za dom in kaj naberejo, moški zalezujejo medvede in če je sreča pridejo domov s kakšnim zajcem. Zvečer pa se vsi skupaj zapohajo. Po naših standardih je to dopust in ne delo.
Pa misliš, da je tako plemensko življenje kje v odročnejših delih Slovenije možno? Ne bi bilo slabo, edino podnebje ne vem, če to omogoča.
Cruz ::
PreviousUser je izjavil:
Pa misliš, da je tako plemensko življenje kje v odročnejših delih Slovenije možno? Ne bi bilo slabo, edino podnebje ne vem, če to omogoča.Preberi si ta intervju: "S krilcem, zgoraj brez in bos skačem naokrog v pretežno krščanskem okolju"
One of the most moral acts is to create a space in which life can move forward.
PreviousUser ::
PreviousUser je izjavil:
Pa misliš, da je tako plemensko življenje kje v odročnejših delih Slovenije možno? Ne bi bilo slabo, edino podnebje ne vem, če to omogoča.Preberi si ta intervju: "S krilcem, zgoraj brez in bos skačem naokrog v pretežno krščanskem okolju"
Ja, poznam Narata, samo on se tudi nekako trži skozi ta lifestyle, ima predavanja in knjige. Ni mogoče čisto prvinsko, je pa precej blizu.
FormerUser ::
Ja, tudi pri nas obstajajo tovrstne skupnosti. Prva, ki mi pade na pamet je tista na Planinci nad Šentjurjem, ki je bila že večkrat omenjena po tv-ju, pa tale dva, ki sta si zgradila hišo za 5.000 evrov in živita v eko zaselku Razazije v Gorenji Trebuši https://deloindom.delo.si/zidane/eko-za..., potem so ekovasi, ki se jih ustanavlja v raznih koncih Slovenije... skratka, kar nekaj se dogaja na tem področju, samo treba se je informirati.
kuall ::
FormerUser je izjavil:
zatrjujem, da nastanek patriarhata sovpada z nastankom agrikulture in linkam članke, ki potrjujejo, da so bile predhodne družbe zelo verjetno bolj egalitarne in tako naklonjene ženskam.
Veš zakaj je tako? Ker so se šele s poljedelstvom pojavile potrebe po voditeljih. Moški pa so naravni voditelji in ženske ste naravne sledikle tem voditeljem in so vas speljali v patriarhat. :D
Voditelji so v bistvu alfa samci, kateri ženske tudi najbolj privlačijo. Zato dandanes ženske slišimo jamrat, da ni nobenih pravih moških, s tem v resnici mislijo, da so vsi alfa samci zasedeni. Kar je logično, da jih je majhne procent, ker če bi vsi hoteli biti voditelji in noben voden potem bi družba težko funkcionirala.
jype ::
Imas pa tudi take, ki so po 12 ur v sluzbi in non-stop delajoZa take imamo srp in kladivo. (Tisti, ki se imamo fino, zahtevamo spremembe v imenu tistih, ki jih potrebujejo, a nimajo možnosti, da bi jih zahtevali sami.)
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: jype ()
FormerUser ::
Veš zakaj je tako? Ker so se šele s poljedelstvom pojavile potrebe po voditeljih. Moški pa so naravni voditelji in ženske ste naravne sledikle tem voditeljem in so vas speljali v patriarhat. :D
Voditelji so v bistvu alfa samci, kateri ženske tudi najbolj privlačijo. Zato dandanes ženske slišimo jamrat, da ni nobenih pravih moških, s tem v resnici mislijo, da so vsi alfa samci zasedeni. Kar je logično, da jih je majhne procent, ker če bi vsi hoteli biti voditelji in noben voden potem bi družba težko funkcionirala.
Ne bi rekla, tudi plemenske skupnosti so imele svoje vodje, mnogokrat ženske, tudi pri nekaterih živalskih vrstah je tako, za slone vem, da je vodja krdela vedno najstarejša slonica, torej prodajanje idej o moških kot "naravnih voditeljih", pade v vodo. Ravno tako je teorija o "alfa samcih" že davno ovržena, prav s strani človeka, ki jo je prvi predstavil, tudi pri živalskih samicah praviloma najbolje pridejo skozi "nice guys". Da je "pravih moških" vedno primanjkovalo je pa posledica patriarhalne vzgoje, ki iz moških dela mentalne in čustvene invalide.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: FormerUser ()
kuall ::
Šele v poljedelski skupnosti so voditelji postali pomembni, ker so se takrat začele pojavljati prve vojne. Prej ko vojn ni bilo ni bilo nič hudega, če je bil vodja nesposoben človek.
Teorija o alfa samcih kar lepo drži, opažam jaz to vsakodnevno. Nice guys in alfa samci so eno in isto za vas, v bistu alfa samci postanejo nice guys, ker jih imate ženske tako rade, da to potem pozitivno vpliva na njih in postanejo nice guy.
Teorija o alfa samcih kar lepo drži, opažam jaz to vsakodnevno. Nice guys in alfa samci so eno in isto za vas, v bistu alfa samci postanejo nice guys, ker jih imate ženske tako rade, da to potem pozitivno vpliva na njih in postanejo nice guy.
FormerUser ::
Glede na to, da je vojna ultimativni dokaz nesposobnosti reševanja konfliktov po mirni poti, lahko torej sklepamo, da so moški zelo slabi voditelji. Kar se tiče teorij o alfa samcih očitno nimaš razčiščenih osnovnih pojmov, to naj bi bili samci, ki so najuspešnejši po širjenju svojega genskega materiala, medtem ko večina žensk preferira tipe, ki se zavežejo samo njim in pomagajo pri vzgoji in skrbi za naraščaj.
kuall ::
Vojna je gonilo napredka, če ti je všeč ali ne.
Poznam nešteto primerov žensk, ki so z "alfa samci" čeprav jih tepejo in varajo.
Poznam nešteto primerov žensk, ki so z "alfa samci" čeprav jih tepejo in varajo.
PrihajaNodi ::
FormerUser je izjavil:
"V zmernih in tropskih pokrajinah, kjer so se hominidi najverjetneje razvili v človeška bitja, je bil glavni vir prehrane rastlinski. Petinšestdeset do osemdeset odstotkov človeške hrane v teh pokrajinah so v paleolitiku, neolitiku in v prazgodovini nabrali, le v skrajnih predelih Arktike je bilo meso glavni del prehrane. Zidove jam in domišljijo spektakularno zavzemajo lovci na mamute, toda da bi preživeli in si nabrali maščobnih zalog, smo nabirali semena, koreninice, poganjke, liste, oreščke, jagodičevje, sadje in zrnje žit, k temu smo dodali žuželke in mehkužce, in z lovljenjem v pasti in mreže ptice, ribe, podgane, zajce in druge živalce brez zob, da bi povečali vnos proteinov. In pri tem se nismo prav hudo namučili - potrebno je bilo veliko manj truda, kot so ga morali od izuma kmetijstva vlagati v delo kmetje, garaje na tujih poljih. Povprečen prazgodovinski človek je spodobno živel s petnajsturnim delovnim tednom.
Petnajsturni delovni teden za preživetje daje dovolj časa za druge stvari. Toliko časa morda, da so se tisti bolj neučakani, ki niso imeli otrok, ki jim popestrili življenje, ali niso bili vešči kake obrti, kuhanja, petja ali domiselnega razmišljanja, odločili, da se odpravijo lovit mamute. Spretni lovci so se nato opotekaje vrnili s kupom mesa, mamutovimi okli in z zgodbo. Ni bilo meso tisto najpomembnejše. To je bila zgodba." (Vrečka kot teorija fikcije - Ursula Le Guin)
Hipatija ima kar prav. Ko pridemo v čas faraonov se začnejo težave. I.e. vidimo ljudi z voli in puklastimi hrbti, kar pomeni da se je že začel pojav diskus hernije. To je bil čas, ko se ljudje niso več selili in so delali za "centralno enoto" - faraone, svečenik (podobno kot danes).
#OstaniDoma
#StaiAcasa
#SpikajmoSEvsi
#StaiAcasa
#SpikajmoSEvsi
LeQuack ::
Vojna je gonilo napredka, če ti je všeč ali ne.
Poznam nešteto primerov žensk, ki so z "alfa samci" čeprav jih tepejo in varajo.
A si že videl alfa leva v naravi, kako tepe svojo levinjo?
Quack !
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Raziskava: odprte pisarne znižujejo storilnost in zmanjšujejo sodelovanjeOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 9177 (5820) | Unknown_001 |
» | 2. januar: Dela prost dan? (strani: 1 2 3 4 5 6 )Oddelek: Problemi človeštva | 51482 (41425) | Horejšio |
» | Medosebni odnosi v IT podjetjih & roki & nadure (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 18731 (15015) | Tody |
» | FLA: Foxconn hudo krši pravice delavcev, ukrepi do julija 2013Oddelek: Novice / Ostale najave | 7053 (5579) | Alexius Heristalski |