2. januar: Dela prost dan?

No ja. Jaz si ne upam biti tako kritičen, dokler sam ne bom dosegel takih rezultatov.

Skupina Krka je v prvih devetih mesecih leta 2016 dosegla prodajo v višini 852,4 milijona EUR (1-odstotno zmanjšanje) in ustvarila 80,3 milijona EUR čistega dobička.

100M dobička na leto tudi ni ravno peanuts.

Investitorji so še do Appla kritični.

Vrednost delnice nima veliko veze s poslovanjem podjetja.

Vse brihtnobe, a komu ne paše, da je 2.1. dela prost dan?

Meni ne paše. Delam tako ali tako ne, ampak na praznike se manj proda. Tko, da, čim manj praznikov.

NikolormousB je 7. dec 2016 ob 18:35 izjavil:

Vse brihtnobe, a komu ne paše, da je 2.1. dela prost dan?

Meni ne paše. Delam tako ali tako ne, ampak na praznike se manj proda. Tko, da, čim manj praznikov.

Ja požrtost ne pozna meja.

Invictus je 7. dec 2016 ob 18:39 izjavil:

r3dkv1c4 je 7. dec 2016 ob 18:33 izjavil:

Vse brihtnobe, a komu ne paše, da je 2.1. dela prost dan?

Meni je vseeno, ker je v Nemčiji delovni dan .

Meni je tudi vseeno, ker italijani nimajo prost dan...nič pa nisem proti, da tisti, ki jim je to prost dan uživajo s svojimi najdražjimi.

Včeraj sem slučajno ujel zadnje sekunde večernih poročil, kjer je bilo rečeno da bomo očitno doma za 2. januarja

torej, je to več al manj že (uradno) odločeno ?

Jutri bo potrjeno da bo. Sem pa negativno presenečen koliko jih je proti kljub odlično predstavljenimi argumenti. Osebno nebi želel nikoli delati s takimi ljudmi.

Bi dal kak link na to ali bluzis?

Tilen je 7. dec 2016 ob 22:42 izjavil:

Kaj so ti argumenti? Glas za nekonkurenčnost?

Zdej res ne vem, a npr. mene ne jemlješ resno, al imaš slab spomin? Če je slednje, še dobro da lahko na forumu poskrolaš mal višje in si še enkrat prebereš. Verjetno je torej prvo?

Mogoče to, da večje število delovnih ur ne poveča produktivnosti, kvečjemu obratno, pri številkah o katerih se pogovarjamo.

Iz katerega obdobja? Ekonomsko močne danes države krajšajo delovnike, raziskave kažejo, da krajši delovniki dvigujejo produktivnost, nemci in francozi ukinjajo dostop do e-maila zaposlenim izven delovnega časa.

Kaj točno tistim, ki ste v splošnem proti dela prostim dnem, preprečuje delo na te dni?

Tilen je 7. dec 2016 ob 23:15 izjavil:

Moji argumenti so jasni, vaši so žal iz enega drugega obdobja, ki ni moglo preživeti. Bo imagodei napisal, ne prehitevajte, prosim.

Te bebarije sva že tudi predelala, pa vidim, da si skrajno neresen. Ljudje s katerimi se družim, stalno izpostavljajo, da delajo nadure, to se od njih pričakuje in nadrejeni z nezadovoljstvom gledajo tiste zaposlene, ki iz delovnega mesta odidejo ob 15:00. Trdim, da je nabiranje nadur Slovenski nacionalni šport oziroma "The new normal". Niso povsod tako zelo "prijazni" kot v podjetju, kjer delam jaz: ponekod nadure konec meseca magično "izginejo". Skratka, vsakodnevno nadurno delo, po pravilu, nikakor ni nek ostanek socializma.

Takisto ni značilnost socializma prezentizem (npr. zaposleni prihajajo na delo tudi, ko so bolni), ki je v Sloveniji nad evropskim povprečjem.

Francija in Nemčija imata 35 urni delovni teden, pri nas še vedno 40. Je to ostanek socializma?


EDIT: Also, kako so tvoji "argumenti jasni"? Številke, ki si jih navedel za Krko v primerjavi z Novartisom so posledica 2. januarja?

- da smo praznik že imeli, da morebitni pozitivni učinki ukinitve tega praznika niti slučajno niso samoumevni in očitni. Še več, brez mnogo kreativne matematike celo merljivi niso.

Pozitivni učinki brez praznika so bistveno lažje merljivi, kot je merljiv pozitiven učinek dodatnih 8 ur s svojim partnerjem v primerjavi s celotnim preostankom leta.

- Moj argument je, da mnoga podjetja in cele države že ugotavljajo, količina delovnih dni v letu ni neposredno linearno povezana s produktivnostjo in BDP.

Ob tem, da je tam že bistveno višja dodana vrednost in si to lahko privoščijo, če želijo. V Nemčiji, recimo, ko se dela, se dela. Pri nas je v povprečju bistveno manj efektive. Če nekdo dela 6 ur in gre 2 uri prej domov, še vedno naredi več od nekoga, ki dela 4 ure, 4 ure pa čaka, da bo dopolnil polni delovni čas.

- Moj argument je, da podjetja in države ugotavljajo, da manj obremenjeni zaposleni v krajšem času postorijo več kot bolj obremenjeni delavci in zato krajšajo delovni teden, odvračajo zaposlene od prezentizma in v nedeljah nimajo odprtih trgovin.

Vsekakor, vendar smo mi še daleč od te točke. Mi bi pobrali samo tiste točke, ki vplivajo pozitivno na nedelo, dodane vrednosti pa ne bi povečevali ali vsaj približali omenjenim državam.

V resnici je obratno: zagovorniki manjšega števila dela prostih dni navajate pomembno in merljivo povečanje produktivnosti in kot zgled dajete države, kjer manj zabušavajo (sicer vas potem drugi demantirajo z linkom, ki kaže na škodljive posledice nespečnosti - ki so v pomembnem odstotku tudi posledica delovnih obveznostih po zaključku "office hours".)

Realnost pri nas je takšna, da lažje delamo več (več ur), kot bolj efektivno. Še lažje je pa seveda delati manj ur in slabo efektivno - enako kot sedaj. Marljivi Slovenci.press.

Kaj točno tistim, ki ste v splošnem proti dela prostim dnem, preprečuje delo na te dni?

Nič. Vseeno ne bom zate obkrožil prostega dneva.

Takisto ni značilnost socializma prezentizem (npr. zaposleni prihajajo na delo tudi, ko so bolni), ki je v Sloveniji nad evropskim povprečjem.

To počno, ker jih je strah in ker vedo, da je najlažje ob krčenju stroškov poslati domov tistega, ki "najmanj" dela (ima največ bolniške) ali tistega, ki je prišel zadnji. Efektive nam manjka in potem trpimo na večih segmentih hkrati. Posledično delamo na masi ur in povečanju proizvodnje, ker si večje efektive ne upamo ali ne znamo privoščiti.

Številke, ki si jih navedel za Krko v primerjavi z Novartisom so posledica 2. januarja?

Nikakor. So posledica mišljenja, katerega še ne dosegamo in ga še lep čas ne bomo.

Francija in Nemčija imata 35 urni delovni teden, pri nas še vedno 40. Je to ostanek socializma?

Tudi sam verjamem, da lahko s 35 efektivnimi urami v povprečju naredimo delo, za katero sedaj porabimo 40 ur. Vendar se mora spremeniti prepričanje. Do takrat ne bo nič bolje in kazati s prstom na zaslužene bonitete drugih, med tem, ko se sam nikamor ne premakneš, ni gonilo napredka. To je nazadovanje in zato sem proti.

Slovenija preprosto potrebuje 2.1 kot dela prost dan.

Kdaj pa se bodo streznili vsi tisti pijanci? Ceneje jih je imeti doma, kot na pol zadete v službah...

To ni socializem, to je zaupanje, ki smo si ga pridobili z našim trdim delom.

S trdim delom ali z efektivnostjo?

No, to pa je ostanek socializma. Da se nagrajuje trdo delo.

A dober delavec je tak, ki naredi veliko ur?

Ja, saj pravim. Ostanki prejšnjega sistema.

Problem je samo, ker se slabih delavcev ne odpušča. Kadrovske službe so popolnoma nesposobne in lene...

Šmorn je 8. dec 2016 ob 12:17 izjavil:

To je res. Samo kam bodo pa ti bivši delavci šli, ker potem bi imeli 50% brezposelnost? Če ne bi bila številka še večja...

Kot delodajalca me to nič ne briga. Saj delodajalec ni dolžan plačevatoi zanič delavcev.

Zasebno podjetje pač ni CSD...

Javnim podjetjem ni treba delati profita. Dovolj je, da delajo brez izgube.

imagodei je 7. dec 2016 ob 12:19 izjavil:

Toliko počitka? Koliko pa počivamo? A gremo še enkrat skozi vse, kar smo že povedali? Trgovine imamo odprte v nedeljah, medtem ko Avstrijci in Nemci ne. Francija in Nemčija ima 35 urni delovni teden, mi smo na 40 (-2,5h za malico, ampak to itak z nadurami prinesemo not). V večini severnih sosed ti morajo nadure posebej odobriti, pri nas te postrani gledajo, če jih konec meseca nimaš samoiniciativno vsaj nekaj.

Vi ne delate 40 ur na teden. Delate 37,5h na teden. In kljub temu ste rekorderji po bolniški. Zato ker so se Slovenci pomehkužili in poženščili. Neplačane nadure pa so tudi v tujini klasika. Nekaterim se šteje v dopust, pa še to samo del nadur.

Karaya 52 je 8. dec 2016 ob 20:44 izjavil:

In kljub temu ste rekorderji po bolniški. Zato ker so se Slovenci pomehkužili in poženščili. Neplačane nadure pa so tudi v tujini klasika. Nekaterim se šteje v dopust, pa še to samo del nadur.

Dokazi, za vse troje?

Tilen je 8. dec 2016 ob 00:01 izjavil:

- da smo praznik že imeli, da morebitni pozitivni učinki ukinitve tega praznika niti slučajno niso samoumevni in očitni. Še več, brez mnogo kreativne matematike celo merljivi niso.

Pozitivni učinki brez praznika so bistveno lažje merljivi, kot je merljiv pozitiven učinek dodatnih 8 ur s svojim partnerjem v primerjavi s celotnim preostankom leta.

Samo zato, ker je B težje kot A, še ne pomeni, da A velja B pa ne. Ali pa, da smo lahko leni in ne izmerimo B. Temu se sicer strokovno reče, da iščeš ključe pod lučjo, ne pa tam, kjer si jih izgubil.

Tilen je 8. dec 2016 ob 00:01 izjavil:

V Nemčiji, recimo, ko se dela, se dela. Pri nas je v povprečju bistveno manj efektive. Če nekdo dela 6 ur in gre 2 uri prej domov, še vedno naredi več od nekoga, ki dela 4 ure, 4 ure pa čaka, da bo dopolnil polni delovni čas.

Po moje si še bistveno premalo sodeloval z Nemci in Avstrijci. Mi smo del precej velikega avstrijskega koncerna, ki ima izpostave po celem svetu. Precej sodelujemo tudi s sestrskimi podjetji iz Nemčije. Lahko ti povem, da naši telefoni začnejo zvoniti v petek ob 12h, ko nas kličejo razvojniki iz Avstrije in Nemčije. Ne rečem, določene stvari imajo super urejene, tam kjer imajo top prioritete in interese, se stvari tudi resno odvijajo. Vse ostalo na račun tega praktično stoji. Nekateri razvojni projekti se vlečejo Ad Nauseam, tudi zaradi papirologije ali enostavno zato, ker bi si nekdo moral odtrgati 2 uri časa, a ker je okupiran na Top priority projektu, je "drugorazredni" zastal za 6 mesecev.

Ta rigidnost se kaže tudi npr. v startup postopku za naprave, ki jih razvijamo: Če tehniku v Avstriji ali Nemčiji nekaj ni jasno, dvigne roke in obvesti nadrejenega. Vse se ustavi, dokler naši razvojniki po izmenjavi 15 mailov ne izvlečejo iz tehnika, da je naložil starejšo verzijo firmware, ker mu njegov nadrejeni ni posredoval posodobljenih navodil za zagon naprave.

Sicer je takšnen pristop, striktno se držati protokola, zelo "Nemški" in v splošnem zelo uspešna reč. Vse bi bilo super, če bi se iz tovrstnih napak kaj naučili in naslednjič ne bi naredili zelo podobnega kiksa.

Naprej: zadnjič smo evropski IT guyi iz koncerna imeli Skype konferenco, Anglež na neki točki pove, da se mu nek projekt komplicira in je v dveh mesecih naredil minimalni napredek. Nakar se oglasi Nemec in pove, da ne razume, zakaj se sekira, ker v Nemčiji bi za podoben projekt on 2 meseca samo pripravljal dokumentacijo. Nihče od prisotnih se ni smejal, ker smo vedeli, da misli smrtno resno.

Pred pol leta smo jih prosili za dodelavo v SAP-u, gre za nek relativno preprost izvoz podatkov (po njihovih besedah). Dejansko smo za detajlno specifikacijo in izpolnjevanje obrazcev porabili več časa, kot je človek nato programiral. Sicer kljub natančnim zahtevam očitno nismo bili dovolj eksaktni, ker je človek v prvem poskusu izvažal napačne podatke. Ko smo kasneje prosili, če bi lahko zadevo razširili še na uvoz taistih podatkov, so nas zavrnili, da je za to treba odpret nov projekt. Seveda se za to nismo odločili.

Skratka, kolikor je pregovorna nemška natančnost in doslednost po eni strani fina, je po drugi strani cokla. Medtem, ko naša firma začne delat v ponedeljek zjutraj po sestanku ob 8h, dobiš od avstrijcev in nemcev odgovor na mail (ki si ga poslal v ponedeljek ob 10h) šele v petek ob 12h. Nato se pa še razburjajo, če ne odgovoriš v roku 1 ure.

Ne pleskaj vsega tako črno belo, ker ni črno belo. Tudi pri nas imamo zelo uspešna podjetja, kjer ljudje delajo zelo prizadevno. Upam si postavit trditev, da riba smrdi pri glavi.

Tilen je 8. dec 2016 ob 00:01 izjavil:

- Moj argument je, da podjetja in države ugotavljajo, da manj obremenjeni zaposleni v krajšem času postorijo več kot bolj obremenjeni delavci in zato krajšajo delovni teden, odvračajo zaposlene od prezentizma in v nedeljah nimajo odprtih trgovin.

Vsekakor, vendar smo mi še daleč od te točke. Mi bi pobrali samo tiste točke, ki vplivajo pozitivno na nedelo, dodane vrednosti pa ne bi povečevali ali vsaj približali omenjenim državam.

To je tvoje osebno mnenje, ne realnost. Ponovno: imamo cel kup podjetij, kjer ljudje delajo prizadevno in požrtvovalno. Seveda pa težko pričakuješ lojalnost podjetju, če ljudem plačuješ minimalca, pa če jih podjebavaš z zaračunavanjem parkirišča pred podjetjem.

Tilen je 8. dec 2016 ob 00:01 izjavil:

Številke, ki si jih navedel za Krko v primerjavi z Novartisom so posledica 2. januarja?

Nikakor. So posledica mišljenja, katerega še ne dosegamo in ga še lep čas ne bomo.

Mišljenja vodstva podjetij? Se strinjam. Ponavljam: riba smrdi pri glavi. Dokler si bodo managerji lahko izplačevali visoke plače kljub temu, da podjetju ne znajo zrihtat dela in kljub temu, da zaposleni že več mesecev niso dobili plač, bo pač tako. Tvoj primer s Krko in Novartisom je samo en manj ekstremen primer tega. Kdo dafuq pa je odgovoren za tiste številke? Random farmacevt v laboratoriju, ki prepočasi ali premalo učinkovito sintetizira paracetamol?!