Prijavi se z GoogleID

» »

Prodaja gramofonskih plošč in kaset še vedno raste

strani: 1 ... 4 5 6 7

MrStein ::

Če potrebuješ dokaz, da je 1+1=2, potem nisi kompetenten za debato o matematiki, sorry.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

damirj79 ::

Tega ne potrebujem. Jaz čakam, da ti dokažeš tvoje trditve.

MrStein ::

Torej si vernik? Ker znanstveniku bo dokaz izpred 90 let več kot zadovoljiv.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

damirj79 ::

LightBit je izjavil:

damirj79 je izjavil:

http://shrani.najdi.si/?1v/eJ/4NOyVGrl/...

To je dobro. Pri gramofonih je slabše: https://hometheaterhifi.com/reviews/vin...


Točno v tem zapisu je par stavkov, ki obrazložijo zagovornike vinlk in vinyl vs CD debato, samo je treba perbrat in koneckonev tudi razumet napisano, to se pa bojim, da marsikdo ne zmore očitno.

Ne trdim, da je CD slabši kot vinilka in tudi ne obratno, ker ima vsak vsak svoje pluse in minuse. Jaz sem vam samo pokazal, kje šepa CD.

Top šit specifikacije ti ne pomenijo nič, če potem zadeva ne zveni tako, da je nenaporno za poslušanje in da ni kot da bi te z iglo zbadali v ušesa, velja ne samo za CD, tudi za kaseto ali mp3 če že hočete.

#000 ::

Ta debata ne pelje nikamor.
Se trudim da ne hranim trolov.

LightBit ::

damirj79 ima prav glede Nyquist-a.
To drži samo za sinus, ker vse ostale oblike imajo harmonike, ki pa so višje. Sinus je edina oblika brez harmonikov.
Poigrajte se v Audacity-ju.

Vprašanje pa je, ali je to problem če teh harmonikov tako in tako ne slišiš?

damirj79 ::

MrStein je izjavil:

Torej si vernik? Ker znanstveniku bo dokaz izpred 90 let več kot zadovoljiv.


Nisem ne vernik ne fanatik ne na CD, ne na vinilko, ne na kaseto, in koneckoncev tudi ne na mp3. Če bi že moral izbrati, bi izbral FLAC kot format, kot predvajalnik pa Logitech Transporter z nekaj modifikacijami, zato sem morda vernik v streaming tehnologije, princip po katerem deluje ta predvajalnik :)

c3p0 ::

BigWhale je izjavil:

#000 je izjavil:

Pa kaj ste se vpičili v kabel, govorim o tisti napravi do katere sem dal povezavo.


No, najprej je blo govora o kablih, ce se prav spomnim. Vseeno, ce rabi ojacevalec napravo, da mu 'pocisti' omrezno napetost, potem je bolj zanic ojacevalec. Ne glede na to koliko je kdo placal zanj. :>


Seveda, v tem primeru se tehnika lahko vgradi v sam ojačevalec in 1kEUR kabel za napajanje ni potreben. Če predpostavljamo, da bi res imel kak učinek.

If you want to clean up your power, use an isolation transformer and a RFI/EMI filter. An isolation transformer costs around $50 and a RFI/EMI filter is maybe $5. These only help if your power is dirty in the first place. If not, then your power supply is fine for converting AC into clean DC. If you're having a problem with AC, then it's obvious. You'll hear - clearly - the electrical gremlims. If you're not getting buzzes and hash, whatever you're running is just fine.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: c3p0 ()

imagodei ::

MrStein je izjavil:

          je izjavil:

verjamem

Torej nisi znanstvenik, ampak vernik?

Malo je znanstvenikov v populaciji. A če "verjameš", da smo pristali na Luni, si vernik al znanstvenik?

Verjet nekaj brez prave podlage, torej slepo verovat, je stvar vernikov, verovanja. "Verjet" nekaj na podlagi dobrih razlogov, torej na podlagi znanstvenega oz. strokovnega konsenza pa v bistvu ni stvar verovanja, pač pa zaupanja v kredibilne vire.

Razlikovanje med verniki in znanstveniki v tem kontekstu je pa lažna dilema.
- Hoc est qui sumus -

damirj79 ::

LightBit je izjavil:

damirj79 ima prav glede Nyquist-a.
To drži samo za sinus, ker vse ostale oblike imajo harmonike, ki pa so višje. Sinus je edina oblika brez harmonikov.
Poigrajte se v Audacity-ju.

Vprašanje pa je, ali je to problem če teh harmonikov tako in tako ne slišiš?


Million $ question oziroma debata o tem ali se jih ali se jih ne sliši. Tehnično gledano, CD format že od frekvenc 6-7kHz naprej lihih harmonikov ne zmore predvajat, od 10kHz naprej pa sodih. Rešitve okoli tega ni, ker je to omejitev formata in nobena raketna znanost ne bo tega odpravila. V praksi pa poznamo ton, ton je zvok ene frekvence. Barvo tona, zvoka določajo harmoniki. Zvoki, ki zvenijo rezko imajo praviloma lihe harmonike (signal je bolj podoben kvadratu), toni ki zvenijo topleje praviloma sode (signal ni zelo podoben kvdaratu). Analogni tranzistorski ojačevalniki praviloma nimajo velikih popačenj, v klipu pa je signal močno porezan in je podoben kvadratu, pomeni da ima veliko lihih harmonikov (poleg 1. lihega so močno prisotni še 2. in 3. lihi harmonik, le zelo dobri dizajni imajo rešitve, da jih poskušajo odpravit) in to se sliši kot rezek zvok. Verjamem, da skoraj nihče ga ne mara. Ojačevalnik z elektronkami zaradi zasnove tudi v delovnem območju bolj popačuje in če ga spravimo v klip, je zaradi te zasnove tudi signal še vedno bolj podoben sinusnemu, torej imamo več sodih harmonikov (predvsem prisoten 1. sodi harmonik, višjih pa bolj malo), zveni pa tudi na uho ne tako zelo moteče, nekaterim je to celo zelo všeč.

Zaključek, hamorniki so slišni in to še kako. Brez njih ne bi imeli barve tonov.

Machete ::

Jaz ne razumem nič, je pa zanimivo branje. Sem si pa včeraj od vseh teh izrazov izmučen zaspinal Atom heart mother in Tranquility base hotel & casino. Vrhunska podlaga. Edino ni najbolje praktično, ko organiziraš s 6 imi rokami prehranjevanje potomcev plošča pa je že odspinana,

ampak hey:
Asrock-Z87Pro4|i5-4670K@4,3|4x4GB|GTX-1080|850EVO-250GB|WD2TB|W10Pro
Galaxy S10

MrStein ::

imagodei je izjavil:


Razlikovanje med verniki in znanstveniki v tem kontekstu je pa lažna dilema.

Če komu ni dovolj znanstveni dokaz Nyquist-a & co, gre brez dvoma za vernika. Tako da res, dileme ni, vse je jasno.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

LightBit ::

damirj79 je izjavil:

Zaključek, hamorniki so slišni in to še kako. Brez njih ne bi imeli barve tonov.

So slišni, če so v slišnem spektru.

MrStein ::

damirj79 je izjavil:


Zaključek, hamorniki so slišni in to še kako. Brez njih ne bi imeli barve tonov.

Ja, slišni so. Tisti do 20 kHz. Višji pa niso. Ne glede na nosilec.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

damirj79 ::

MrStein je izjavil:

imagodei je izjavil:


Razlikovanje med verniki in znanstveniki v tem kontekstu je pa lažna dilema.

Če komu ni dovolj znanstveni dokaz Nyquist-a & co, gre brez dvoma za vernika. Tako da res, dileme ni, vse je jasno.


Še eden, ki tlači Nyquista povsod, kamor se mu zdi da paše?

MrStein ::

Ne, samo tja, kje se govori o njegovem teoremu in njegovih posledicah.

Si mogoče hotel kaj na temo rečt?
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

damirj79 ::

Kakšne pa so posledice?

          ::

MrStein je izjavil:

damirj79 je izjavil:


Zaključek, hamorniki so slišni in to še kako. Brez njih ne bi imeli barve tonov.

Ja, slišni so. Tisti do 20 kHz. Višji pa niso. Ne glede na nosilec.


Kaj pa njihove interference? Ali lahko padejo v slišno območje? Samo vprašam.

Zvezdica27 ::

lp,

ne vem če bo to držalo, 95% ziher. Če drugega ne, za zvok ni nujno edino čutilo samo uho. A tu sem laik, glede očutenja frekvence določenega zvočnega pritiska. A vsekakor je uho čudna zadeva in slišati 20kHz ali občutiti nekaj na 25kHZ (in ne slišati) sta dve ločeni stvari.

Tu bi jaz dodal še eno stvar: mi tu dramtizirmo o reprodkukciji podatkov iz nekega nosilca.

Velik del enačbe je tudi zajem zvoka - ki pa je - to pa vam povem, ker se z muziko ukvarjam - danes skoraj izključno digitalen. Da ne omenjamo, da so nekateri inštrumenti danes povsem digitalni, recimo sint. Torej - mi imamo digitalni zajem (in vprašanje pod kakim vzorčenjem), potem pa delamo cirkus glede reprodukcije. Moj primer, tisti album s flavto v jami - ne vem kak je bil zajem - a najverjetneje bi se z digitalnim zajemom velikega vzorčenja in vrhunskim masteringom to dalo reprosucrati tudi na digitalnem mediju in v digitalni opremi. Ne vem če CD to omogoča s svojimi stardardi - a recimo da bi ga v vsakem primeru moral računalnik s predvajanjem lossless way ali flac preko res dobrega DAC.

Zaradi navedenega za prihodnost ni potrebe po vinilu. Je pa vprašanje ali to velja za nazaj, ko je bil tudi zajem in obdelava izključno analogna (stari rock itd). Tam pa morda lahko preko vinila reproduciraš občutek (frekvence), ki jih na CD ni - morda tudi zato, ker mastering še ni upošteval vsega tega.

zz

MrStein ::

          je izjavil:

MrStein je izjavil:

damirj79 je izjavil:


Zaključek, hamorniki so slišni in to še kako. Brez njih ne bi imeli barve tonov.

Ja, slišni so. Tisti do 20 kHz. Višji pa niso. Ne glede na nosilec.


Kaj pa njihove interference? Ali lahko padejo v slišno območje? Samo vprašam.

Če padejo, se jim reče "popačenja" in jih nočemo. Pri slabi opremi in postopku se to seveda lahko zgodi.

damirj79 je izjavil:

Kakšne pa so posledice?

Glej, vsakič, ko boš spraševal po razlagi osnov, bom samo pokazal na prejšnje "1+1=2, če ne veš, imaš osnovno šolo, jo končaš, in prideš nazaj v debato".
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: MrStein ()

damirj79 ::

Rezultat interference je vedno A+B in A-B, morda so kakšni mejni primeri ampak sicer vedno pade vsaj eden v slišno območje, lahko pa tudi oba, rezultat je popačenje.

MrStein je izjavil:

          je izjavil:

MrStein je izjavil:

damirj79 je izjavil:


Zaključek, hamorniki so slišni in to še kako. Brez njih ne bi imeli barve tonov.

Ja, slišni so. Tisti do 20 kHz. Višji pa niso. Ne glede na nosilec.


Kaj pa njihove interference? Ali lahko padejo v slišno območje? Samo vprašam.

Če padejo, se jim reče "popačenja" in jih nočemo. Pri slabi opremi in postopku se to seveda lahko zgodi.

damirj79 je izjavil:

Kakšne pa so posledice?

Glej, vsakič, ko boš spraševal po razlagi osnov, bom samo pokazal na prejšnje "1+1=2, če ne veš, imaš osnovno šolo, jo končaš, in prideš nazaj v debato".


Oprosti, ampak si res trd ko cegu. Jaz ne zanikam Nyquistovih teoremov. Če tega ne razumeš in zmoreš razumeti, ni treba da mi niti kaj odgovarjaš nazaj, še posebej pa ne z "1+1=2" (ampak kot verjetno veš, se tudi o tem krešejo mnenja).

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: damirj79 ()

pegasus ::

Zvezdica27 je izjavil:

za zvok ni nujno edino čutilo samo uho.
To drži. Nizke frekvence občutiš s celim telesom, ker so dovolj energetske. Visoke frekvence še vedno čutiš z ušesom, mogoče ne zavedno, zagotovo pa pripomorejo k zaznavi prostora okrog tebe. Na to temo sta mi zanimivi dve stvari: za interpretacijo prostora skozi zvok je ključnega pomena oblika uhlja; če si uhelj napolniš s kakim plastelinom in pustiš odprt le sluhovod, izgubiš zmožnost zaznavanja od kod v prostoru prihaja nek zvok. In drugo - poiščite kake "biohacking" eksperimente, kjer se kak slep človek loti echolocation in navigacije po prostoru samo z zvokom. Uradna znanost trdi, da to ni mogoče, a obstajajo ljudje, ki to počnejo v praksi.

Sluh je čutilo, ki sprejema največji razpon vhodnih energij (dB je logaritemska skala), zato verjamem, da se imamo tu še marsikaj za naučiti in spoznati.

          ::

Zvezdoca27, zame osebno je vrhunec poslušanja vinilka, čeprav vem, da je kakovosten digitalni zapis boljši. Zame tudi vinilka zveni dovolj dobro (s primerno opremo seveda) in nimam nič proti digitalnemu zapisu. Razlika je le to, da poslušanje glasbe zame pomeni svojevrsten obred, ki ga raje izvajam s ploščo. Mogoče je to le stvar navade, saj sem se z glasbo pred mnogimi leti seznanjal prav preko vinilk. S samo digitalno tehnologijo v fazi produkcije (in tudi pozneje) ni seveda nič narobe, čeprav bodo nekateri zatrjevali, da slišijo stopnice, 0 in 1-ke ter podobno. Problematičen je le mastering CD-jev trenutne glasbe, kjer ubijejo vso dinamiko. Na ploščah je večinoma (na starih sigurno) mastering boljši, čeprav v današnji ponovni poplavi plošč dobiš tudi slabše narejene. Drugačen mastering za vinil je potreben že zaradi tega, ker ima vinil precej omejitev napram digitalnim zapisom. Je pa tematika seveda zelo subjektivna in se lahko do onemoglosti prerekamo o tem, kaj kdo sliši in česa ne.

damirj79 ::

No pa da pride še kak source od kredibilnih virov:

"In theory, because the CD system is limited to a maximum bandwidth of half the sampling rate--22kHz--it can't actually reproduce squarewaves. A squarewave can be shown by Fourier analysis to comprise a series of odd-order harmonics regularly dropping in amplitude with increasing frequency. For perfect reproduction of a 1kHz squarewave, therefore, we would need to be able to reproduce the 1kHz, 3kHz, 5kHz, 7kHz, etc., components, all the way to infinitely high frequency. However, as the CD system will not reproduce the harmonics above the 21st, at 21kHz, the 1kHz squarewave in track 22 will not have a true square shape, but instead will look like fig.5. It looks as though there is overshoot and ringing before and after each transition from high to low and vice versa; in fact, what you see is what is termed Gibbs Phenomenon--the effect of omitting the high harmonics that would otherwise "square up" the waveform.
Read more at https://www.stereophile.com/content/ist...

Vir: https://www.stereophile.com/content/ist...

To je mislim, da dovolj jasno obrazloženo, kaj in koliko zmore CD format. Normalno pa je, da je to za večino populacije več kot dovolj dobro, sploh če upoštevamo, da večini boljše od tega ni na voljo.

LightBit ::

kamikaze5, se čisto strinjam.

Sam večinoma poslušam z računalnika FLAC-e v CD kvaliteti in se mi zdi, da dovolj visoko igra.
Glede slišnega spektra se ne bom prerekal, pač tudi ni pri vseh enak. Največ kar sem videl v posnetku z 352.8kHz sample rate je bilo 40kHz, pa veliko šuma nad 100kHz je bilo.

damirj79 ::

Morda še malo branja o razliki med anti-aliasing filtri na izhodih CD playerjev. Nekako tudi tako je šel razvoj od najstarejšega proti najnovejšemu. Nekateri še vedno ne marajo sploh S-D filtrov in preferirajo Bessel in Butterworth filtre, ki imajo svoje prednosti kar se tiče tranzientov, izgubijo pa drugje.

https://blog.mide.com/aliasing-how-fast...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: damirj79 ()

          ::

damirj79 je izjavil:

No pa da pride še kak source od kredibilnih virov:

"In theory, because the CD system is limited to a maximum bandwidth of half the sampling rate--22kHz--it can't actually reproduce squarewaves. A squarewave can be shown by Fourier analysis to comprise a series of odd-order harmonics regularly dropping in amplitude with increasing frequency. For perfect reproduction of a 1kHz squarewave, therefore, we would need to be able to reproduce the 1kHz, 3kHz, 5kHz, 7kHz, etc., components, all the way to infinitely high frequency. However, as the CD system will not reproduce the harmonics above the 21st, at 21kHz, the 1kHz squarewave in track 22 will not have a true square shape, but instead will look like fig.5. It looks as though there is overshoot and ringing before and after each transition from high to low and vice versa; in fact, what you see is what is termed Gibbs Phenomenon--the effect of omitting the high harmonics that would otherwise "square up" the waveform.
Read more at https://www.stereophile.com/content/ist...

Vir: https://www.stereophile.com/content/ist...

To je mislim, da dovolj jasno obrazloženo, kaj in koliko zmore CD format. Normalno pa je, da je to za večino populacije več kot dovolj dobro, sploh če upoštevamo, da večini boljše od tega ni na voljo.


Saj to je popolnoma jasno. Z boljšimi digitalnimi zapisi (SACD, DVD-A) tudi ne moreš reproducirati kvadratnega izhoda, le malo bolj se mu približaš. Ampak po drugi strani pa tudi glasbeni inštrumenti ne proizvajajo kvadratnega valovanja, zato jaz zgoraj omenjene omejitve ne jemljem preveč resno. CD je za 99,9% populacije zadosti dober format in na 99,9% opreme tudi verjetno ni slišne razlike, saj so tam druge omejitve dosti hujše.

LightBit je izjavil:

kamikaze5, se čisto strinjam.

Sam večinoma poslušam z računalnika FLAC-e v CD kvaliteti in se mi zdi, da dovolj visoko igra.
Glede slišnega spektra se ne bom prerekal, pač tudi ni pri vseh enak. Največ kar sem videl v posnetku z 352.8kHz sample rate je bilo 40kHz, pa veliko šuma nad 100kHz je bilo.


Meni pa čez dan, ko je glasba le za ozadje in zraven počnem kaj drugega, večinoma igrajo MP3-ji oz. karkoli že uporablja Apple. Sem tudi že v takih letih, da se moj slišni spekter konča že mnogo pod 20kHz.

Zgodovina sprememb…

LightBit ::

V avtu in v službi imam tudi jaz MP3 (VBR 220-260Kbps). Nisem še slišal razlike (nisem pa delal pravega testa). Vseeno imam raje FLAC iz principa.
MP3 128Kbps pa slišim razliko (odvisno tudi od posnetka), ampak za v avto je tudi to predobro.

imagodei ::

MrStein je izjavil:

imagodei je izjavil:


Razlikovanje med verniki in znanstveniki v tem kontekstu je pa lažna dilema.

Če komu ni dovolj znanstveni dokaz Nyquist-a & co, gre brez dvoma za vernika. Tako da res, dileme ni, vse je jasno.

Zgolj opozarjam na slabo izbrano terminologijo (a si znanstvenik al vernik - večina privržencev znanosti ni znanstvenikov, torej ne gre samo za izbiro med znanstveniki in verniki).
- Hoc est qui sumus -

Zvezdica27 ::

ok...

ali lahko kdo da link ali naloži kvaliteten FLAC, narejen s pravim digitalnim masteringom od mojstra (brez omejitev za nosilec, torej brez omejitev CD).

Potem pa damo še zripan wav is istega CD.

Pebkac ::

damirj79 je izjavil:

No pa da pride še kak source od kredibilnih virov:

"In theory, because the CD system is limited to a maximum bandwidth of half the sampling rate--22kHz--it can't actually reproduce squarewaves. A squarewave can be shown by Fourier analysis to comprise a series of odd-order harmonics regularly dropping in amplitude with increasing frequency. For perfect reproduction of a 1kHz squarewave, therefore, we would need to be able to reproduce the 1kHz, 3kHz, 5kHz, 7kHz, etc., components, all the way to infinitely high frequency. However, as the CD system will not reproduce the harmonics above the 21st, at 21kHz, the 1kHz squarewave in track 22 will not have a true square shape, but instead will look like fig.5. It looks as though there is overshoot and ringing before and after each transition from high to low and vice versa; in fact, what you see is what is termed Gibbs Phenomenon--the effect of omitting the high harmonics that would otherwise "square up" the waveform.
Read more at https://www.stereophile.com/content/ist...

Vir: https://www.stereophile.com/content/ist...

To je mislim, da dovolj jasno obrazloženo, kaj in koliko zmore CD format. Normalno pa je, da je to za večino populacije več kot dovolj dobro, sploh če upoštevamo, da večini boljše od tega ni na voljo.


Zakaj si sploh tako obseden s kvadratnimi valovi? To bi pa res rad videl, kako zgleda, če ga zapišeš na vinilko. Ziher bi moral vsaj malo zgladit robove, da se ne bi zatikala/preskakovala igla. Poleg tega je pa kvadraten val itak samo matematični ideal, ki ga v resničnem življenju ni mogoče reproducirat v obliki zvoka. Saj membrana zvočnika ne more kar v trenutku preskočit iz ene skrajne lege v drugo, ni res?

LightBit ::

Zvezdica27 je izjavil:

ok...

ali lahko kdo da link ali naloži kvaliteten FLAC, narejen s pravim digitalnim masteringom od mojstra (brez omejitev za nosilec, torej brez omejitev CD).

Potem pa damo še zripan wav is istega CD.

http://www.2l.no/hires/

damirj79 ::

Pebkac je izjavil:

damirj79 je izjavil:

No pa da pride še kak source od kredibilnih virov:

"In theory, because the CD system is limited to a maximum bandwidth of half the sampling rate--22kHz--it can't actually reproduce squarewaves. A squarewave can be shown by Fourier analysis to comprise a series of odd-order harmonics regularly dropping in amplitude with increasing frequency. For perfect reproduction of a 1kHz squarewave, therefore, we would need to be able to reproduce the 1kHz, 3kHz, 5kHz, 7kHz, etc., components, all the way to infinitely high frequency. However, as the CD system will not reproduce the harmonics above the 21st, at 21kHz, the 1kHz squarewave in track 22 will not have a true square shape, but instead will look like fig.5. It looks as though there is overshoot and ringing before and after each transition from high to low and vice versa; in fact, what you see is what is termed Gibbs Phenomenon--the effect of omitting the high harmonics that would otherwise "square up" the waveform.
Read more at https://www.stereophile.com/content/ist...

Vir: https://www.stereophile.com/content/ist...

To je mislim, da dovolj jasno obrazloženo, kaj in koliko zmore CD format. Normalno pa je, da je to za večino populacije več kot dovolj dobro, sploh če upoštevamo, da večini boljše od tega ni na voljo.


Zakaj si sploh tako obseden s kvadratnimi valovi? To bi pa res rad videl, kako zgleda, če ga zapišeš na vinilko. Ziher bi moral vsaj malo zgladit robove, da se ne bi zatikala/preskakovala igla. Poleg tega je pa kvadraten val itak samo matematični ideal, ki ga v resničnem življenju ni mogoče reproducirat v obliki zvoka. Saj membrana zvočnika ne more kar v trenutku preskočit iz ene skrajne lege v drugo, ni res?


Za uvod najprej to, da jaz osebno poznam oziroma sem do nedavna poznal samo eno vinilko s testnimi zvoki namenjeno testiranju. Sem pa ravno pred kratkim nasel se dve. Zakljucek je, da taksno testiranje ni enostavno dostopno vsakomur, kot je to mogoce z CD in kasetami. Tudi zato so performanse CD predvajalnikov zelo dobro raziskane, ker to dela ze hmali vsak kekec. Ti bom pa prilimal en test tudi za vinilke.

Zdaj zakaj kvadratni signal; testiranje audio naprav delimo na subjektivne in objektivne parametre. O subjektivnih ne bom, gre za poslusanje in ocenimo kot se slisi. Objektivni parametri pa so tisto kar lahko izmerimo. Vec kot jih imamo, bolj bomo lahko razumeli subjektivni test. Taksni osnovni kot so popacenja, maksimalni izhod, frekvencni razpon, je za razumevanje subjektivne ocene skoraj brezveze. To pa zato ker se v teh testih koristijo toni ene frekvence naenkrat, da se uporabi pink ali white noise je ze redkost, pa tudi nekih parametrov z njim ne mores izmerit. Vse zahtevnejse parametre se meri s kvadratnim signalom in ostale kombinacije vecih tonov razlicnih frekvenc. Vsak ima pa tudi namen. Kvadratni signal omogoca dobro raziskati odziv opreme v obmocju tranzientov, hkrati izmeris vpliv njih na stabilnost pred osciliranjem, zmoznost krmiljenja neuporovnih bremen itd. Kvadratni signal je tudi enostavno narediti zelo blizu popolnega, kar za ostale ni tako trivialno.

Glede zvocnikov in kvadratnega signala drzi generalno, ampak ne vedno. Pri nizkih frkvencah zna bit tezava, obstajo pa na visjih frekvencah zvocniki, ki kar znajo predvajat.

Vinilka 1khz testni kvadratni signal:


Zgodovina sprememb…

  • spremenil: damirj79 ()

damirj79 ::

Vinilke so pa Denon XG-7000 series in CBS Laboratories Technical Series (npr STR 100, STR 120, STR 130, STR 150 & 151, STR 170)
npr: https://www.discogs.com/CBS-Laboratorie...

MrStein ::

damirj79 je izjavil:

No pa da pride še kak source od kredibilnih virov:

"In theory, because the CD system is limited to a maximum bandwidth of half the sampling rate--22kHz--it can't actually reproduce squarewaves.

And neither can vinyl. Or CC. Or r2r.

Tepeš oslovo senco.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

damirj79 ::

Sem to že napisal tudi sam, no v resnici malo boljše izgleda kvadratna oblika na ostalih medijih, kot na CD. Beri znova. Sedi 1.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: damirj79 ()

MrStein ::

In smo spet naokrog.

---> čakam primerjalni test, kjer se vidi (sliši) prednost kaset (pred CD)


... ki ga seveda ni in ne bo.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

LightBit ::

Tukaj je praktična primerjava medijev (seveda so bili vsi digitalizirani):


Treba je pa tudi vedeti, da imajo gramofonske glave več popačenja kot večina DAC-ov, kar lahko "ponaredi" harmonike.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: LightBit ()

damirj79 ::

MrStein je izjavil:

In smo spet naokrog.

---> čakam primerjalni test, kjer se vidi (sliši) prednost kaset (pred CD)


... ki ga seveda ni in ne bo.


Jaz sem ti ze vse to dal, rezultate so precej jasni. Zogica je na tvoji strani ze 4 runde, pa se kar nic nisi dokazal. In tudi nikoli ne bos.

Zvezdica27 ::

evo, bom zdale preposlušal na svojem stolpu, PC ter nekih sluašlkah srednjega potrošniškega razreda. Še mp3 bom naredil iz flaca... pa da vidimo. Hm... če bi lahko tale stream forwardal... da DAC od ojačevalca ... preko iphone...

zz

MrStein ::

damirj79 je izjavil:

MrStein je izjavil:

In smo spet naokrog.

---> čakam primerjalni test, kjer se vidi (sliši) prednost kaset (pred CD)


... ki ga seveda ni in ne bo.


Jaz sem ti ze vse to dal, rezultate so precej jasni.

A res? Hecno da noben ni opazil.
No, daj linkaj še enkrat.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

damirj79 ::

Kaj tocno pa naj ti se dam? Ali ti 1khz square wave cd vs vinily ni dovolj? Od tebe se kar nobenega protidokaza. A bos kaj ponudil?

zavajon ::

Qcube je izjavil:

Sem našel quiz za audiofile da se malo preverite. Ugotovite kateri je WAV file in kateri mp3

https://www.npr.org/sections/therecord/...

Srečno.

A je kdo od tukaj prisotnih audiofilov izvedel ta test? Če ste, pričakujem, da ste zadeli v nulo. Jaz sem namreč falil 3 od 6. In to celo tako, da sem v vseh treh primerih izbral 128 kbs. Kar seveda pomeni, da ne slišim razlike med PCM in 128 mp3 :|

Zvezdica27 ::

lp,

to je samo kvazi- test, kjer so oni izvorni wav pretvorili v dve skompresirani datoteki. Jaz razlike ne slišim na PC (dom še doma). Mastering je isti. V bistvu to ni audiofilsko niti pod razno

Ni pa to isto, kot da bi primerjal vire: vinil in cd recimo.

zz

tombs ::

nisem lih audiofil, sem pa "zadel" vse.

BigWhale ::

damirj79 je izjavil:

Kaj tocno pa naj ti se dam? Ali ti 1khz square wave cd vs vinily ni dovolj? Od tebe se kar nobenega protidokaza. A bos kaj ponudil?


Sej se nocem neki vmesavat, sam zakaj tocno je 1kHz square wave pomemben pri debati CD vs. Vinyl? Tega ne zna pravilno reproducirati ne CD in ne vinyl, nardi ga lahko en synth ampak tega pravzaprav noben noce. Pri predvajanju glasbe zelis imeti sine wave in ga v 99% tudi imas. Ce se kdaj pri masteringu zapise square wave, potem delas neki narobe. No, razen ce delas SID chip music ampak govora je o nekem audiofilstvu in tako naprej, mar ne?

          ::

BigWhale, saj je bilo zgoraj razloženo: s squeare wavom lahko primerjaš različne sisteme, saj so v kvadratu zajete vse frekvence. Predvajaš tak signal, ga izmeriš, narišeš in nato primerjaš. Bolj ko je izmerjen signal blizu kvadrata, boljši naj bi bi sistem reprodukcije. Torej je namenjen zgolj testiranju. Če predvajaš in vzorčiš pravilen sinus, gledaš samo eno frekvenco, če predvajaš glasbo, težko primerjaš izmerjen zmazek.

BigWhale ::

Se pravi primerjas reprodukcijo signala, ki ga v resnici nikoli ne reproduciras in ga pravzaprav zelo tezko ustvaris. Zakaj je to potem kakorkoli reprezentativno?

Sintenticni testi so zgolj to, sinteticni testi. Ponavadi pokrijejo nekaj robnih primerov, ki se v praksi nikoli, ali pa izjemno redko, pojavljajo.

DamijanD ::

Kako zgleda kvadrat zapisan na vinilki?

LightBit ::

Kvadratno. Kako ga prebere glava imaš pa slike nekaj postov prej.
strani: 1 ... 4 5 6 7


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Glasbo si vedno več "izposojamo" in vedno manj kupujemo (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Novice / Avtorsko pravo
1166279 (2283) Egidij88
»

Sony bo začel izdelovati gramofonske plošče (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Novice / Ostale najave
12513603 (5595) TheBlueOne
»

Vsak deseti prodani album je gramofonska plošča (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Novice / Rezultati
11126507 (14903) gruntfürmich
»

Prihodki glasbenih založb upadajo, prodaja vinilk narašča (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Ostale najave
8018509 (14996) madmitch
»

Lani prodanih dvakrat več gramofonskih plošč (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Novice / Rezultati
13911522 (7864) BlueRunner

Več podobnih tem