Prodaja gramofonskih plošč in kaset še vedno raste

Če potrebuješ dokaz, da je 1+1=2, potem nisi kompetenten za debato o matematiki, sorry.

Torej si vernik? Ker znanstveniku bo dokaz izpred 90 let več kot zadovoljiv.

Ta debata ne pelje nikamor.

MrStein je 10. jan 2019 ob 09:17 izjavil:

Torej si vernik? Ker znanstveniku bo dokaz izpred 90 let več kot zadovoljiv.

Nisem ne vernik ne fanatik ne na CD, ne na vinilko, ne na kaseto, in koneckoncev tudi ne na mp3. Če bi že moral izbrati, bi izbral FLAC kot format, kot predvajalnik pa Logitech Transporter z nekaj modifikacijami, zato sem morda vernik v streaming tehnologije, princip po katerem deluje ta predvajalnik :)

MrStein je 10. jan 2019 ob 08:17 izjavil:

          je 10. jan 2019 ob 08:15 izjavil:

verjamem

Torej nisi znanstvenik, ampak vernik?

Malo je znanstvenikov v populaciji. A če "verjameš", da smo pristali na Luni, si vernik al znanstvenik?

Verjet nekaj brez prave podlage, torej slepo verovat, je stvar vernikov, verovanja. "Verjet" nekaj na podlagi dobrih razlogov, torej na podlagi znanstvenega oz. strokovnega konsenza pa v bistvu ni stvar verovanja, pač pa zaupanja v kredibilne vire.

Razlikovanje med verniki in znanstveniki v tem kontekstu je pa lažna dilema.

Jaz ne razumem nič, je pa zanimivo branje. Sem si pa včeraj od vseh teh izrazov izmučen zaspinal Atom heart mother in Tranquility base hotel & casino. Vrhunska podlaga. Edino ni najbolje praktično, ko organiziraš s 6 imi rokami prehranjevanje potomcev plošča pa je že odspinana,

ampak hey:

damirj79 je 10. jan 2019 ob 09:55 izjavil:

Zaključek, hamorniki so slišni in to še kako. Brez njih ne bi imeli barve tonov.

So slišni, če so v slišnem spektru.

MrStein je 10. jan 2019 ob 10:03 izjavil:

imagodei je 10. jan 2019 ob 09:47 izjavil:

Razlikovanje med verniki in znanstveniki v tem kontekstu je pa lažna dilema.

Če komu ni dovolj znanstveni dokaz Nyquist-a & co, gre brez dvoma za vernika. Tako da res, dileme ni, vse je jasno.

Še eden, ki tlači Nyquista povsod, kamor se mu zdi da paše?

Kakšne pa so posledice?

lp,

ne vem če bo to držalo, 95% ziher. Če drugega ne, za zvok ni nujno edino čutilo samo uho. A tu sem laik, glede očutenja frekvence določenega zvočnega pritiska. A vsekakor je uho čudna zadeva in slišati 20kHz ali občutiti nekaj na 25kHZ (in ne slišati) sta dve ločeni stvari.

Tu bi jaz dodal še eno stvar: mi tu dramtizirmo o reprodkukciji podatkov iz nekega nosilca.

Velik del enačbe je tudi zajem zvoka - ki pa je - to pa vam povem, ker se z muziko ukvarjam - danes skoraj izključno digitalen. Da ne omenjamo, da so nekateri inštrumenti danes povsem digitalni, recimo sint. Torej - mi imamo digitalni zajem (in vprašanje pod kakim vzorčenjem), potem pa delamo cirkus glede reprodukcije. Moj primer, tisti album s flavto v jami - ne vem kak je bil zajem - a najverjetneje bi se z digitalnim zajemom velikega vzorčenja in vrhunskim masteringom to dalo reprosucrati tudi na digitalnem mediju in v digitalni opremi. Ne vem če CD to omogoča s svojimi stardardi - a recimo da bi ga v vsakem primeru moral računalnik s predvajanjem lossless way ali flac preko res dobrega DAC.

Zaradi navedenega za prihodnost ni potrebe po vinilu. Je pa vprašanje ali to velja za nazaj, ko je bil tudi zajem in obdelava izključno analogna (stari rock itd). Tam pa morda lahko preko vinila reproduciraš občutek (frekvence), ki jih na CD ni - morda tudi zato, ker mastering še ni upošteval vsega tega.

zz

Rezultat interference je vedno A+B in A-B, morda so kakšni mejni primeri ampak sicer vedno pade vsaj eden v slišno območje, lahko pa tudi oba, rezultat je popačenje.

MrStein je 10. jan 2019 ob 10:15 izjavil:

          je 10. jan 2019 ob 10:13 izjavil:

MrStein je 10. jan 2019 ob 10:05 izjavil:

damirj79 je 10. jan 2019 ob 09:55 izjavil:

Zaključek, hamorniki so slišni in to še kako. Brez njih ne bi imeli barve tonov.

Ja, slišni so. Tisti do 20 kHz. Višji pa niso. Ne glede na nosilec.

Kaj pa njihove interference? Ali lahko padejo v slišno območje? Samo vprašam.

Če padejo, se jim reče "popačenja" in jih nočemo. Pri slabi opremi in postopku se to seveda lahko zgodi.

damirj79 je 10. jan 2019 ob 10:09 izjavil:

Kakšne pa so posledice?

Glej, vsakič, ko boš spraševal po razlagi osnov, bom samo pokazal na prejšnje "1+1=2, če ne veš, imaš osnovno šolo, jo končaš, in prideš nazaj v debato".

Oprosti, ampak si res trd ko cegu. Jaz ne zanikam Nyquistovih teoremov. Če tega ne razumeš in zmoreš razumeti, ni treba da mi niti kaj odgovarjaš nazaj, še posebej pa ne z "1+1=2" (ampak kot verjetno veš, se tudi o tem krešejo mnenja).

Zvezdoca27, zame osebno je vrhunec poslušanja vinilka, čeprav vem, da je kakovosten digitalni zapis boljši. Zame tudi vinilka zveni dovolj dobro (s primerno opremo seveda) in nimam nič proti digitalnemu zapisu. Razlika je le to, da poslušanje glasbe zame pomeni svojevrsten obred, ki ga raje izvajam s ploščo. Mogoče je to le stvar navade, saj sem se z glasbo pred mnogimi leti seznanjal prav preko vinilk. S samo digitalno tehnologijo v fazi produkcije (in tudi pozneje) ni seveda nič narobe, čeprav bodo nekateri zatrjevali, da slišijo stopnice, 0 in 1-ke ter podobno. Problematičen je le mastering CD-jev trenutne glasbe, kjer ubijejo vso dinamiko. Na ploščah je večinoma (na starih sigurno) mastering boljši, čeprav v današnji ponovni poplavi plošč dobiš tudi slabše narejene. Drugačen mastering za vinil je potreben že zaradi tega, ker ima vinil precej omejitev napram digitalnim zapisom. Je pa tematika seveda zelo subjektivna in se lahko do onemoglosti prerekamo o tem, kaj kdo sliši in česa ne.

kamikaze5, se čisto strinjam.

Sam večinoma poslušam z računalnika FLAC-e v CD kvaliteti in se mi zdi, da dovolj visoko igra.
Glede slišnega spektra se ne bom prerekal, pač tudi ni pri vseh enak. Največ kar sem videl v posnetku z 352.8kHz sample rate je bilo 40kHz, pa veliko šuma nad 100kHz je bilo.

damirj79 je 10. jan 2019 ob 10:40 izjavil:

No pa da pride še kak source od kredibilnih virov:

"In theory, because the CD system is limited to a maximum bandwidth of half the sampling rate--22kHz--it can't actually reproduce squarewaves. A squarewave can be shown by Fourier analysis to comprise a series of odd-order harmonics regularly dropping in amplitude with increasing frequency. For perfect reproduction of a 1kHz squarewave, therefore, we would need to be able to reproduce the 1kHz, 3kHz, 5kHz, 7kHz, etc., components, all the way to infinitely high frequency. However, as the CD system will not reproduce the harmonics above the 21st, at 21kHz, the 1kHz squarewave in track 22 will not have a true square shape, but instead will look like fig.5. It looks as though there is overshoot and ringing before and after each transition from high to low and vice versa; in fact, what you see is what is termed Gibbs Phenomenon--the effect of omitting the high harmonics that would otherwise "square up" the waveform.
Read more at https://www.stereophile.com/content/ist...

Vir: https://www.stereophile.com/content/ist...

To je mislim, da dovolj jasno obrazloženo, kaj in koliko zmore CD format. Normalno pa je, da je to za večino populacije več kot dovolj dobro, sploh če upoštevamo, da večini boljše od tega ni na voljo.

Saj to je popolnoma jasno. Z boljšimi digitalnimi zapisi (SACD, DVD-A) tudi ne moreš reproducirati kvadratnega izhoda, le malo bolj se mu približaš. Ampak po drugi strani pa tudi glasbeni inštrumenti ne proizvajajo kvadratnega valovanja, zato jaz zgoraj omenjene omejitve ne jemljem preveč resno. CD je za 99,9% populacije zadosti dober format in na 99,9% opreme tudi verjetno ni slišne razlike, saj so tam druge omejitve dosti hujše.

LightBit je 10. jan 2019 ob 10:41 izjavil:

kamikaze5, se čisto strinjam.

Sam večinoma poslušam z računalnika FLAC-e v CD kvaliteti in se mi zdi, da dovolj visoko igra.
Glede slišnega spektra se ne bom prerekal, pač tudi ni pri vseh enak. Največ kar sem videl v posnetku z 352.8kHz sample rate je bilo 40kHz, pa veliko šuma nad 100kHz je bilo.

Meni pa čez dan, ko je glasba le za ozadje in zraven počnem kaj drugega, večinoma igrajo MP3-ji oz. karkoli že uporablja Apple. Sem tudi že v takih letih, da se moj slišni spekter konča že mnogo pod 20kHz.

MrStein je 10. jan 2019 ob 10:03 izjavil:

imagodei je 10. jan 2019 ob 09:47 izjavil:

Razlikovanje med verniki in znanstveniki v tem kontekstu je pa lažna dilema.

Če komu ni dovolj znanstveni dokaz Nyquist-a & co, gre brez dvoma za vernika. Tako da res, dileme ni, vse je jasno.

Zgolj opozarjam na slabo izbrano terminologijo (a si znanstvenik al vernik - večina privržencev znanosti ni znanstvenikov, torej ne gre samo za izbiro med znanstveniki in verniki).

damirj79 je 10. jan 2019 ob 10:40 izjavil:

No pa da pride še kak source od kredibilnih virov:

"In theory, because the CD system is limited to a maximum bandwidth of half the sampling rate--22kHz--it can't actually reproduce squarewaves. A squarewave can be shown by Fourier analysis to comprise a series of odd-order harmonics regularly dropping in amplitude with increasing frequency. For perfect reproduction of a 1kHz squarewave, therefore, we would need to be able to reproduce the 1kHz, 3kHz, 5kHz, 7kHz, etc., components, all the way to infinitely high frequency. However, as the CD system will not reproduce the harmonics above the 21st, at 21kHz, the 1kHz squarewave in track 22 will not have a true square shape, but instead will look like fig.5. It looks as though there is overshoot and ringing before and after each transition from high to low and vice versa; in fact, what you see is what is termed Gibbs Phenomenon--the effect of omitting the high harmonics that would otherwise "square up" the waveform.
Read more at https://www.stereophile.com/content/ist...

Vir: https://www.stereophile.com/content/ist...

To je mislim, da dovolj jasno obrazloženo, kaj in koliko zmore CD format. Normalno pa je, da je to za večino populacije več kot dovolj dobro, sploh če upoštevamo, da večini boljše od tega ni na voljo.

Zakaj si sploh tako obseden s kvadratnimi valovi? To bi pa res rad videl, kako zgleda, če ga zapišeš na vinilko. Ziher bi moral vsaj malo zgladit robove, da se ne bi zatikala/preskakovala igla. Poleg tega je pa kvadraten val itak samo matematični ideal, ki ga v resničnem življenju ni mogoče reproducirat v obliki zvoka. Saj membrana zvočnika ne more kar v trenutku preskočit iz ene skrajne lege v drugo, ni res?

Pebkac je 10. jan 2019 ob 12:07 izjavil:

damirj79 je 10. jan 2019 ob 10:40 izjavil:

No pa da pride še kak source od kredibilnih virov:

"In theory, because the CD system is limited to a maximum bandwidth of half the sampling rate--22kHz--it can't actually reproduce squarewaves. A squarewave can be shown by Fourier analysis to comprise a series of odd-order harmonics regularly dropping in amplitude with increasing frequency. For perfect reproduction of a 1kHz squarewave, therefore, we would need to be able to reproduce the 1kHz, 3kHz, 5kHz, 7kHz, etc., components, all the way to infinitely high frequency. However, as the CD system will not reproduce the harmonics above the 21st, at 21kHz, the 1kHz squarewave in track 22 will not have a true square shape, but instead will look like fig.5. It looks as though there is overshoot and ringing before and after each transition from high to low and vice versa; in fact, what you see is what is termed Gibbs Phenomenon--the effect of omitting the high harmonics that would otherwise "square up" the waveform.
Read more at https://www.stereophile.com/content/ist...

Vir: https://www.stereophile.com/content/ist...

To je mislim, da dovolj jasno obrazloženo, kaj in koliko zmore CD format. Normalno pa je, da je to za večino populacije več kot dovolj dobro, sploh če upoštevamo, da večini boljše od tega ni na voljo.

Zakaj si sploh tako obseden s kvadratnimi valovi? To bi pa res rad videl, kako zgleda, če ga zapišeš na vinilko. Ziher bi moral vsaj malo zgladit robove, da se ne bi zatikala/preskakovala igla. Poleg tega je pa kvadraten val itak samo matematični ideal, ki ga v resničnem življenju ni mogoče reproducirat v obliki zvoka. Saj membrana zvočnika ne more kar v trenutku preskočit iz ene skrajne lege v drugo, ni res?

Za uvod najprej to, da jaz osebno poznam oziroma sem do nedavna poznal samo eno vinilko s testnimi zvoki namenjeno testiranju. Sem pa ravno pred kratkim nasel se dve. Zakljucek je, da taksno testiranje ni enostavno dostopno vsakomur, kot je to mogoce z CD in kasetami. Tudi zato so performanse CD predvajalnikov zelo dobro raziskane, ker to dela ze hmali vsak kekec. Ti bom pa prilimal en test tudi za vinilke.

Zdaj zakaj kvadratni signal; testiranje audio naprav delimo na subjektivne in objektivne parametre. O subjektivnih ne bom, gre za poslusanje in ocenimo kot se slisi. Objektivni parametri pa so tisto kar lahko izmerimo. Vec kot jih imamo, bolj bomo lahko razumeli subjektivni test. Taksni osnovni kot so popacenja, maksimalni izhod, frekvencni razpon, je za razumevanje subjektivne ocene skoraj brezveze. To pa zato ker se v teh testih koristijo toni ene frekvence naenkrat, da se uporabi pink ali white noise je ze redkost, pa tudi nekih parametrov z njim ne mores izmerit. Vse zahtevnejse parametre se meri s kvadratnim signalom in ostale kombinacije vecih tonov razlicnih frekvenc. Vsak ima pa tudi namen. Kvadratni signal omogoca dobro raziskati odziv opreme v obmocju tranzientov, hkrati izmeris vpliv njih na stabilnost pred osciliranjem, zmoznost krmiljenja neuporovnih bremen itd. Kvadratni signal je tudi enostavno narediti zelo blizu popolnega, kar za ostale ni tako trivialno.

Glede zvocnikov in kvadratnega signala drzi generalno, ampak ne vedno. Pri nizkih frkvencah zna bit tezava, obstajo pa na visjih frekvencah zvocniki, ki kar znajo predvajat.

Vinilka 1khz testni kvadratni signal:

damirj79 je 10. jan 2019 ob 10:40 izjavil:

No pa da pride še kak source od kredibilnih virov:

"In theory, because the CD system is limited to a maximum bandwidth of half the sampling rate--22kHz--it can't actually reproduce squarewaves.

And neither can vinyl. Or CC. Or r2r.

Tepeš oslovo senco.

In smo spet naokrog.

---> čakam primerjalni test, kjer se vidi (sliši) prednost kaset (pred CD)


... ki ga seveda ni in ne bo.

MrStein je 10. jan 2019 ob 17:45 izjavil:

In smo spet naokrog.

---> čakam primerjalni test, kjer se vidi (sliši) prednost kaset (pred CD)


... ki ga seveda ni in ne bo.

Jaz sem ti ze vse to dal, rezultate so precej jasni. Zogica je na tvoji strani ze 4 runde, pa se kar nic nisi dokazal. In tudi nikoli ne bos.

damirj79 je 10. jan 2019 ob 19:43 izjavil:

MrStein je 10. jan 2019 ob 17:45 izjavil:

In smo spet naokrog.

---> čakam primerjalni test, kjer se vidi (sliši) prednost kaset (pred CD)


... ki ga seveda ni in ne bo.

Jaz sem ti ze vse to dal, rezultate so precej jasni.

A res? Hecno da noben ni opazil.
No, daj linkaj še enkrat.

Qcube je 8. jan 2019 ob 13:42 izjavil:

Sem našel quiz za audiofile da se malo preverite. Ugotovite kateri je WAV file in kateri mp3

https://www.npr.org/sections/therecord/...

Srečno.

A je kdo od tukaj prisotnih audiofilov izvedel ta test? Če ste, pričakujem, da ste zadeli v nulo. Jaz sem namreč falil 3 od 6. In to celo tako, da sem v vseh treh primerih izbral 128 kbs. Kar seveda pomeni, da ne slišim razlike med PCM in 128 mp3

nisem lih audiofil, sem pa "zadel" vse.

BigWhale, saj je bilo zgoraj razloženo: s squeare wavom lahko primerjaš različne sisteme, saj so v kvadratu zajete vse frekvence. Predvajaš tak signal, ga izmeriš, narišeš in nato primerjaš. Bolj ko je izmerjen signal blizu kvadrata, boljši naj bi bi sistem reprodukcije. Torej je namenjen zgolj testiranju. Če predvajaš in vzorčiš pravilen sinus, gledaš samo eno frekvenco, če predvajaš glasbo, težko primerjaš izmerjen zmazek.

Kako zgleda kvadrat zapisan na vinilki?