Slo-Tech - Še eno obletnico praznuje Intel te dni. Pred pol stoletja je podjetje nastalo, pred natančno 40 leti, 8. junija 1978, pa je Intel predstavil procesor 8086. Šestnajstbitni procesor, interno poimenovan tudi iAPX 86, je izšel, ko je bil 32-bitni iAPX432 še precej oddaljen. Namesto tega je 8086, ki je predstavljal naslednika 8-bitnega Intelovega čipa 8080, ustoličil nepozabno arhitekturo x86, ki je ključno vplivala na razvoj računalništva.
Čip 8080 je v Intelu zasnoval še legenarni Federico Faggin, ki je zatem odšel na svoje in s podjetjem ZiLOG izdal Z80. Ta procesor, ki je bil združljiv z 8080, je Intelu povzročal preglavice, saj je bil zmogljivejši. ZiLOG je hitro rasel in ob uspešni prodaji je podjetje kmalu zaposlovalo več kot tisoč ljudi. Čeprav je bil Z80 v glavnem namenjen vgradnim sistemom, na primer pametnim terminalom in tiskalnikom, je postal priljubljen tudi v namiznih računalnikih. Ko je Faggin za leto 1978 napovedal naslednika Z8000, ki je sicer zaradi težav s hrošči zamujal, se je Intel moral hitro odzvati. Na drugi strani je grozila Motorola z 68000, zato so se v Intelu podvizali. V načrtu so sicer imeli IAPX 432, ki pa ni mogel biti nared pravočasno.
Intel je v naglici spravil skupaj 16-bitni procesor z 29.000 tranzistorji in rodil se je 8086. Čeprav ga je Intel predstavil leta 1978, smo morali na prve prave izdelke počakati še leto dni, ko je Motorola že izdala 68000. Leto pozneje je Intel izdal še 8088, ki je bil zelo podoben, le da je imel 8-bitno zunanje vodilo, medtem ko je imel v notranjosti še vedno enako izvajalno enoto (execution unit), 16-bitne registre in zmožnost nasloviti 1 MB pomnilnika. Intel je predvideval, da bo 8086 kratkega veka in da ne bo imel naslednikov, ker ni bil mišljen kot dolgoročna rešitev, je povedal Stephen Morse. Več se je pričakovalo od iAPX 432, medtem ko naj bi 8086 zgolj premostil obdobje do takrat. Če bi bil Intel vedel, kaj bo sledilo iz 8086, bi ga zasnoval precej drugače, dodaja Morse.
Da sta čipa 8086/8088 spremenila tok zgodovine, se ima Intel v glavnem zahvaliti IBM-u, ki je leta 1980 ugotovil, da bo to zelo primeren procesor za izgradnjo Applu II konkurenčnega računalnika. Medtem ko je na primer DEC trdil, da so osebni računalniki neumnost, je IBM intenzivno razvijal to področje. Računalniki z 8088 so se odlično prodajali, ker so bili poceni, a tudi 8086 kot dražja in zmogljivejša verzija ni bil za odmet. Intel je ravnal modro in procesorsko licenco zaupal številnim podjetjem (AMD, NEC, Harris, Siemens, Fujitsu ...), kar je zacementiralo uspeh arhitekture x86. Sledili so nasledniki 80186, 80286 in leta 1985 legendarni 32-bitni 80386. Zadnja oštevilčena izdaja je bil 80486, potem pa se je začela dinastija Pentium. Ostalo je zgodovina.
Razumeti moramo, da x86 ni zmagal, ker bi bil najboljša ali revolucionarna tehnologija. V resnici je bila tehnologija, ki je bila dovolj dobra, ob pravem času na pravem mestu in dovolj podprta z marketingom. Ker je istočasno revolucijo doživljalo področje računalništva, je to pač neslo x86 s seboj. Intel je v resnici večkrat poizkusil zamenjati x86 - iAPX 432, Intel i960, Intel i860 in Itanium so bili milijardni projekti, ki so klavrno propadli. Arhitektura x86 je delovala dovolj dobro, hkrati pa so inženirji in razvijalci ves čas uspešno reševali probleme in odkrivali nove možnosti, ki so njeno uporabno vsakokrat podaljšale. V resnici danes ne uporabljamo x86, ampak moderni procesorji razumejo isto mikrokodo in jo prevajajo v svoje nativne ukaze. Navsezadnje prvi 8086 ni vedel nič o špekulativnem izvajanju in predvidevanju razvejitev, ki sta nam prinesla Spectre in Meltdown.
Intel se je na Computexu obletnice spomnil tako, da je razdelil spominske inačice procesorja Intel Core i7-8086K. In z nekaj truda je tudi na teh procesorjih mogoče poganjati 32-bitne emulatorje, v katerih lahko poženemo tudi 16-bitne programe izpred 40 let.
Seveda. Če gre denar od davkov (javni denar) v raziskavo tega in tega, potem je rezultat te raziskave javna last, ne pa nekaj, na čemer zasebne korporacije služijo.
Why have a civilization anymore
if we no longer are interested in being civilized?
Zgoraj sem pozabil omeniti zakaj sem omenil registre: kdor je kdaj programiral mikroprocesorje takoj vidi, da tega hitrega pomnilnika nikoli ni preveč, ravno obratno.
Intel je v naglici spravil skupaj 16-bitni procesor z 29.000 tranzistorji in rodil se je 8086. Posledice te naglice obucitimo danes, ko moramo jebene OS fixe instalirat, da nam CPU deluje tako kot je treba. Ma jebi se Intel in velike gnile korporacije. Ce kupim i7 danes s temi performanci, zelim da so taksne performance tudi cez pol leta enake, ne pa da moram zaradi hroscev izgubiti 5% cpu moci.
Ja, saj 200mhz je bil najhitrejši Pentium enka in seveda imel je na veliko napisano MMX
Obicajen Pentium je bil do 200MHz, z MMX pa 233MHz. Nekateri modeli so bili zelo dobri za navijat.
The reason why most of society hates conservatives and
loves liberals is because conservatives hurt you with
the truth and liberals comfort you with lies.
Nekdo mi je pravil, da je Intel na pogajanjih zmagal zato, ker je pogajalec od Motorole zamudil letalo in ga na pogajanje ni bilo.
O tem se je res nekaj govorilo, ampak kasneje se je izkazalo, da je bila glavni in odločilni problem velikanska količina procesorjev, ki jo je zahteval IBM. Intel je zmagal preprosto zato, ker je lahko zagotovil potrebne količine procesorjev, medtem ko jih Motorola ni mogla.
Motorolin procesor je bil res v vseh pogledih boljši od Intelovega. Zmogljivejši, hitrejši in za povrh še bolj enostaven za programiranje. Jaz osebno mislim, da ga je ravno to pokopalo. Intel je bil bolj enostaven in zato so lažje izdelali milijone potrebnih procesorjev.
Na začetku je torej odločalo katerih procesorjev se lahko izdela več. Kasneje pa je spet zmagala enostavnost, saj se je Intelov procesor lažje spreminjal in nadgrajeval na novejše verzije, kot Motorolin. Tako je z verzijo 80486 Intel tudi po zmogljivosti že prehitel Motoroline procesorje. Ko so prišli pa Pentiumi pa sploh ni bilo nobene konkurence več...
Nekdo mi je pravil, da je Intel na pogajanjih zmagal zato, ker je pogajalec od Motorole zamudil letalo in ga na pogajanje ni bilo.
O tem se je res nekaj govorilo, ampak kasneje se je izkazalo, da je bila glavni in odločilni problem velikanska količina procesorjev, ki jo je zahteval IBM. Intel je zmagal preprosto zato, ker je lahko zagotovil potrebne količine procesorjev, medtem ko jih Motorola ni mogla.
Motorolin procesor je bil res v vseh pogledih boljši od Intelovega. Zmogljivejši, hitrejši in za povrh še bolj enostaven za programiranje. Jaz osebno mislim, da ga je ravno to pokopalo. Intel je bil bolj enostaven in zato so lažje izdelali milijone potrebnih procesorjev.
Na začetku je torej odločalo katerih procesorjev se lahko izdela več. Kasneje pa je spet zmagala enostavnost, saj se je Intelov procesor lažje spreminjal in nadgrajeval na novejše verzije, kot Motorolin. Tako je z verzijo 80486 Intel tudi po zmogljivosti že prehitel Motoroline procesorje. Ko so prišli pa Pentiumi pa sploh ni bilo nobene konkurence več...
Kolikor so meni razlagali poznavalci, je Motorola z boljšim procesorjem zmagala na razpisu za ameriške vojske in je skoraj celotna proizvodnja šla tja, Intel pa potem pač na civilno tržišče.
"Težav ne moremo reševati z isto miselnostjo,
kot smo jo imeli, ko smo jih ustvarili."
A. Einstein
Malce sem pogledal po netu in ni veliko pisanega o vojaški rabi M68K in se piše večinoma o tem, da je bil 8086 prvi z ustrezno ponudbo, čeprav je bil tehnično slabši. Tu pa tam se najdejo indici morebitne potrditve:
http://intelligentsystemssource.com/mul... If you look back a couple decades, Intel processors had to surmount some tough barriers to penetration in the defense market. Largest of these was the sheer legacy of the competing (formally Motorola) 68000 processor architecture in military systems.
Zapisano lahko pomeni, da je M68K prevladoval v vojaški rabi na vseh področjih od računalnikov, preko raket do avionike.
"Težav ne moremo reševati z isto miselnostjo,
kot smo jo imeli, ko smo jih ustvarili."
A. Einstein
Malce sem pogledal po netu in ni veliko pisanega o vojaški rabi M68K in se piše večinoma o tem, da je bil 8086 prvi z ustrezno ponudbo, čeprav je bil tehnično slabši. Tu pa tam se najdejo indici morebitne potrditve:
http://intelligentsystemssource.com/mul... If you look back a couple decades, Intel processors had to surmount some tough barriers to penetration in the defense market. Largest of these was the sheer legacy of the competing (formally Motorola) 68000 processor architecture in military systems.
Zapisano lahko pomeni, da je M68K prevladoval v vojaški rabi na vseh področjih od računalnikov, preko raket do avionike.
Teorija zarote: vojska je vzela najboljše in civilom pustila škart
US vojska ima denar in je vodila velik del razvoja IT. DARPA & Co. Zato to ne bi bilo nič čudnega. M68000 je bil nedvoumno boljši od 8086 in tudi kasnejše generacije motorolinih CPU-jev so bile boljše do pred 5-10 let.
Point je, da sta oba ekosistema imela svoje tržišče. Intel mass market, Motorola vojsko, Jabuk in podobne nišne proizvajalce PC-ov.
"Težav ne moremo reševati z isto miselnostjo,
kot smo jo imeli, ko smo jih ustvarili."
A. Einstein
Jaz sem sluzil vojaski rok na ameriskem radarju iz konca sedemdesetih let, ki je imel procesno enoto sestavljeno iz desetih 8088 in dveh 8086 procesorjev.
Point je, da sta oba ekosistema imela svoje tržišče. Intel mass market, Motorola vojsko, Jabuk in podobne nišne proizvajalce PC-ov.
Samo to je bila zanič kupčija za Motorolo, če je vmes praktično propadla, Intel pa je world top 10 firma.
Dolgoročno zgleda da ja, saj je Intel postal globalni lider, Motorola pa nekako ni presegla tistih okvirjev. In ko je Intel z razvojem prišel na enako ali višjo raven, so odpadli tudi pri vojaški rabi in npr. Jabku.
http://archive.cotsjournalonline.com/ar... Intel processors had a couple major hurdles to overcome before gaining traction in the defense market. First there was the sheer legacy of the competing (formally Motorola) 68000 processor architecture in military systems. Many of those systems upgraded to the PowerPC processor, oftentimes because of the convenience of not rewriting the massive install base of Power PC embedded software. As software deployment became more flexible, that became less of a factor. The other problem for Intel processors was that for many years their power dissipation was significantly higher than competitors like the PowerPC. That power dissipation required managing a lot of unwanted heat. That’s a major problem in defense where many applications don’t permit fans and instead relying on conduction cooling.
As Intel’s line of processors developed for laptop and other portable devices evolved, the power dissipation dropped over the past several years. Today, Intel processors like its Core i7 family are now solidly in the range of cutting-edge performance within a reasonable realm of power dissipation. Over the past year or so, an avalanche of single board computing products based on Core i7 have emerged, the latest of which sport the 4th generation Core i7 processor.
@BigWhale Ne dvomim v tvoje izkušnje in ni nujno, da imam prav. Je pa težko najti zanesljive vire, ki bi potrdili mojo tezo, čeprav posredno marsikaj kaže na to (recimo zgornji članek).
"Težav ne moremo reševati z isto miselnostjo,
kot smo jo imeli, ko smo jih ustvarili."
A. Einstein
Ja, saj 200mhz je bil najhitrejši Pentium enka in seveda imel je na veliko napisano MMX
Obicajen Pentium je bil do 200MHz, z MMX pa 233MHz. Nekateri modeli so bili zelo dobri za navijat.
Zal pentiuma mmx nisem nikol imel, sem pa imel pentium ii 300 mhz, to pa je bil procesor ki se je res dobro navijal. Mislim, da sem ga brez tezav spravil na 450 MHz. Pa se windows xp je deloval kolikor toliko ok, dokler nisem dobil interneta. Pa se potem sem poganjal gor windows live messenger . Pa je bilo za prezivet. Zdaj se pa na sihtu vsedem za en pc, ki ga uporabljamo za excel+remote desktop. Pa skoraj znorim od pocasnosti. Pa je noter c2d s 4 gb rama.
Jaz sem sluzil vojaski rok na ameriskem radarju iz konca sedemdesetih let, ki je imel procesno enoto sestavljeno iz desetih 8088 in dveh 8086 procesorjev.
No vidiš, Jugoslaviji so dali to sranje, zase so pa motorole uporabljali.
Motorolin procesor je bil res v vseh pogledih boljši od Intelovega. Zmogljivejši, hitrejši in za povrh še bolj enostaven za programiranje. Jaz osebno mislim, da ga je ravno to pokopalo. Intel je bil bolj enostaven in zato so lažje izdelali milijone potrebnih procesorjev.
Na začetku je torej odločalo katerih procesorjev se lahko izdela več. Kasneje pa je spet zmagala enostavnost, saj se je Intelov procesor lažje spreminjal in nadgrajeval na novejše verzije, kot Motorolin. Tako je z verzijo 80486 Intel tudi po zmogljivosti že prehitel Motoroline procesorje. Ko so prišli pa Pentiumi pa sploh ni bilo nobene konkurence več...
Jaz sem si kupil kot svonj prvi računalnik Atari TT 030, ki je imel notri Motorolo 68030. Večino programov na faksju sem sprogramiral ravno za ta računalnik. Za tiste čase je bil nenormalno hiter in imel hiter grafični vmesnik.
Bile so ene delovne postaje, SUN 3, se mi zdi, ki so tudi imele notri Motorolo.
Osebno menim, da je Motorolo pobrala nadutost. Ne toliko vojska. Preprosto na vsakem koraku so se napihovali in ko sem kupil mojega prvega PCja, z AMD 386 procesorjem, je to bilo občutno slabše.
Samo glede periferije pa se je videlo, da je to obvladal IBM, KI JE MARSIKAJ pobral iz svoje terminalne tehnike in mainframe-a, ter to v neki prilagojeni obliki dal na PCja.
S pojavo 486 procesorjev se je ta razlika začela manjšati in s pojavo Pentiuma se je zdelo, da je PC boljši od česarkoli Motorolinega. Apple je dolgol vztrajal, samo so na koncu vseeno morali čpriznati, da so bili Intli hitri.
Intel je bil, to se meni zdi, ves čas ponižen, marljiv, good enough. Ostali pa so se napihovali, kot žabe. Nazadnje se je napihovala Alpha, ki je tudi propadla.
Bile so ene delovne postaje, SUN 3, se mi zdi, ki so tudi imele notri Motorolo.
In NeXTi ;)
Nazadnje se je napihovala Alpha, ki je tudi propadla.
Lekcija iz marketinga. "Good enough" pogosto premaga "the best". Oz. "the best" v absolutnih inžinerskih enotah ni merodajen v svetu, ki mu diktira ekonomika.
S pojavo 486 procesorjev se je ta razlika začela manjšati in s pojavo Pentiuma se je zdelo, da je PC boljši od česarkoli Motorolinega. Apple je dolgol vztrajal, samo so na koncu vseeno morali čpriznati, da so bili Intli hitri.
Intel je bil, to se meni zdi, ves čas ponižen, marljiv, good enough. Ostali pa so se napihovali, kot žabe. Nazadnje se je napihovala Alpha, ki je tudi propadla.
Problem Motorole je bil v mrtvi veji 680x0 seriji. Zadnja je bila 68060, ne preveč moderna in svinjsko draga.
Pa še sami so si pljunili v to skledo s PowerPC...
Preprosto zanjo ni bilo dovolj velikega trga, da bi bili poceni procesorji... Da ne govorimo o pomanjkanju enega splošnega, množičnega operacijskega sistema ala MS-DOS in kasneje Windows, s kupom aplikacij.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
Teorija zarote: vojska je vzela najboljše in civilom pustila škart
Globoka država ima tehnologijo pridobljeno z vzvratnim inžiniringom padlih NLP in dano od vesoljcev. .. taslabše dobi vojska, total škart pa verniki v tehnologijo ... vmes pa poniknejo neznano kam velikanske količine natiskanih dolarjev ... Pol pa še Musk nabira extra šolde za na Mars ...
Jaz sem sluzil vojaski rok na ameriskem radarju iz konca sedemdesetih let, ki je imel procesno enoto sestavljeno iz desetih 8088 in dveh 8086 procesorjev.
No vidiš, Jugoslaviji so dali to sranje, zase so pa motorole uporabljali.
To je bil radar Slovenske Vojske, ki se je uporabljal konec prejsnjega stoletja.
Jaz sem sluzil vojaski rok na ameriskem radarju iz konca sedemdesetih let, ki je imel procesno enoto sestavljeno iz desetih 8088 in dveh 8086 procesorjev.
No vidiš, Jugoslaviji so dali to sranje, zase so pa motorole uporabljali.
To je bil radar Slovenske Vojske, ki se je uporabljal konec prejsnjega stoletja.
AN/TPS-70 ali kaj starejšega?
"Težav ne moremo reševati z isto miselnostjo,
kot smo jo imeli, ko smo jih ustvarili."
A. Einstein
