Novice » Kiberpipa » 30 let x86 arhitekture
Thomas ::
Le da eni poznamo tudi druge arhitekture in lahko primerjamo IA32 in si ustvarimo mnenje o njem, ne pa "oh, prodaja se milijardah, torej je najboljši".
Jah eni ste Jacki. Poznate arhitekture nazaj do Plečnika, najmanj.
Eni smo pa banausi in rečemo "prodaja se v milijardah že desetletja, konkurenca mu pa ne pride do živega - najbrž ni čisto zanič". Poleg tega znamo napisati kakšno kodo, ki jo ti na Googleu ne boš našel, niti kje drugje.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Spock83 ::
Xeoni in Opteroni so bili toliko dobri, da so se zelo približali Itaniumu po perfomancah. Razlika v ceni je tudi bila vesoljna. Zato so jih tudi nehali izdelovati.
MrStein ::
Jah eni ste Jacki. Poznate arhitekture nazaj do Plečnika, najmanj.
Če nimam odgovora, poskusim sogovornika očrniti ...
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
BluPhenix ::
Ja meni se nekako tudi zdi da Brane z ARMI brca v temo. Sploh tisto o 50 MHZ. Večina Philipsovih (NXP) LPC2000 serije teče na 60MHz (ATM7TDMI jedro). Glej no glej NXP in ostali uporabljajo tudi dokaj "nova" ARM7 Cortex-M3 jedra. Pa ne se bat tudi ARM9 jedra uporabljajo že vsi, tako da ne ga biskat s temi licencami ...
Lahko daš kakšen link o dejanskem prevzemu-nakupu?
Glede x86. Ni najslabša, ni pa (in nikoli ni bila) najboljša arhitektura. Je pa bila med najcenejšimi in najbolj "marketinško" podprtimi. Je pa res uspelo Intelu iztisniti čuda stvari iz te arhitekture, zato bodo imeli večno slavo. Vprašanje je edino to, na kakšni stopnji bi bili PCji danes, v kolikor bi se njihov pohod začel na kakšni boljše zasnovani arhitekturi. Lahko slabši lahko pa tudi boljši. Tega pa žal verjetno ne bomo vedeli nikoli.
Seveda ni, ima pa odlični marketing. In zakaj je 90% superračunalnikov narejenih na x86? Sej je preprost odgovor, ker imajo price/performance med najboljšimi. Če je pač premalo računske moči navržeš še 500 jeder noter. Vsekakor bolj poceni kot izdelava namenskih cpujev.
Kot že napisano to, da se prodaja v miljardah ne pomeni da je nekaj najboljše, niti da je dobro, ampak samo to, da je tržno najbolj uspešno. Ne na tržno uspešnost ne vpliva samo to, kako dobra je zadeva, to pa se, upam da, ve.
Lahko daš kakšen link o dejanskem prevzemu-nakupu?
Glede x86. Ni najslabša, ni pa (in nikoli ni bila) najboljša arhitektura. Je pa bila med najcenejšimi in najbolj "marketinško" podprtimi. Je pa res uspelo Intelu iztisniti čuda stvari iz te arhitekture, zato bodo imeli večno slavo. Vprašanje je edino to, na kakšni stopnji bi bili PCji danes, v kolikor bi se njihov pohod začel na kakšni boljše zasnovani arhitekturi. Lahko slabši lahko pa tudi boljši. Tega pa žal verjetno ne bomo vedeli nikoli.
"prodaja se v milijardah že desetletja, konkurenca mu pa ne pride do živega - najbrž ni čisto zanič".
Seveda ni, ima pa odlični marketing. In zakaj je 90% superračunalnikov narejenih na x86? Sej je preprost odgovor, ker imajo price/performance med najboljšimi. Če je pač premalo računske moči navržeš še 500 jeder noter. Vsekakor bolj poceni kot izdelava namenskih cpujev.
Kot že napisano to, da se prodaja v miljardah ne pomeni da je nekaj najboljše, niti da je dobro, ampak samo to, da je tržno najbolj uspešno. Ne na tržno uspešnost ne vpliva samo to, kako dobra je zadeva, to pa se, upam da, ve.
Podpisa ni več, ker so me poskušali asimilirati.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: BluPhenix ()
l0g1t3ch ::
Če Thomas neki reče pač more njegova obveljat.
Drugac pa superioni izdelek ne pomeni zmage na trgu, betamax je biu boljši koz VHS pa je popušil. Pomemben dejavnik je pač marketing.
Čist hipotetično rečmo da bi amd predstavil sedajle nek procesor, ki bi imel povsem novo arhitekturo. Pa bi bli ti procesorji v primerjavi z x86 boljsi v vseh pogledih pa dvomim da bi se zadeva prijela, ker enostavno je x86 prevec razsirjen. Zanj je napisan tolko kode, da se tega zlepa neda kar prenest na novo arhitekturo. Pa verjemem d je to tudi že 10 ali pa 15 let nazaj blo za x86 tolk kode da sploh noben ni vec hotu pomislt na kaj novega.
Drugac pa superioni izdelek ne pomeni zmage na trgu, betamax je biu boljši koz VHS pa je popušil. Pomemben dejavnik je pač marketing.
Čist hipotetično rečmo da bi amd predstavil sedajle nek procesor, ki bi imel povsem novo arhitekturo. Pa bi bli ti procesorji v primerjavi z x86 boljsi v vseh pogledih pa dvomim da bi se zadeva prijela, ker enostavno je x86 prevec razsirjen. Zanj je napisan tolko kode, da se tega zlepa neda kar prenest na novo arhitekturo. Pa verjemem d je to tudi že 10 ali pa 15 let nazaj blo za x86 tolk kode da sploh noben ni vec hotu pomislt na kaj novega.
Brane2 ::
Ja meni se nekako tudi zdi da Brane z ARMI brca v temo. Sploh tisto o 50 MHZ. Večina Philipsovih (NXP) LPC2000 serije teče na 60MHz (ATM7TDMI jedro). Glej no glej NXP in ostali uporabljajo tudi dokaj "nova" ARM7 Cortex-M3 jedra. Pa ne se bat tudi ARM9 jedra uporabljajo že vsi, tako da ne ga biskat s temi licencami ...
Ja, res je . Sori, totalen zajeb. Extra 10 MHz totalka spremeni zadevo v temeljih. Moj point je bil da če si hotel hiter ARM, si ga lahko dobil samo pri intlu, ostali so delali bistveno počasnejše zadeve. SPloh pa se je razlika povečala z Xscaleom. Če je stvar prodana naprej in če to pomeni kako bistveno spremembo ne vem.
Govorim o stvareh kot sem jih videl, kos emm sam brskal za podatki.
Lahko daš kakšen link o dejanskem prevzemu-nakupu?
Quote:
DEC licensed the architecture (which caused some confusion because they also produced the DEC Alpha) and produced the StrongARM. At 233 MHz this CPU drew only 1 watt of power (more recent versions draw far less). This work was later passed to Intel as a part of a lawsuit settlement, and Intel took the opportunity to supplement their aging i960 line with the StrongARM. Intel later developed its own high performance implementation known as XScale which it has since sold to Marvell.
On the journey of life, I chose the psycho path.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Brane2 ()
Brane2 ::
Mogoče še nekaj, kar mislim da nihče še ni omenil.
Za uspeh x86 je poleg tega,d a se je zanjo odločil IBM za svoj PC in to iz precej bizarnega vzroka, da so 8086 že imeli na stocku BISTVENEGA pomena to, da je IBM svojega PCja "open sourceal" - objavil je vse podrobnosti svojega prvega PC XTja, vključno s shemo itd.
Njegov osnovni namen je bil,da bi privabil proizvajalce periferije in pisce softverja, ni pa računal da:
1. Se bo tajvancem utrgalo in bodo naredili 3x cenejše kopije
2. da bo rezultat svetovna uspešnica
Ko je duh že enkrat ušel iz flaše, ga je bilo nemogoče spraviti nazaj. Poskušali so to, kar je Intel poskusil z Itaniumom, vendar s podobnimi rezultati. Hoteli so trgu vsiliti svoje rešitve, ki pa so jih tajvanci obšli po desni. Tako so recimo poskušali pri IBMu zamenjati ISA vodilo z neko svojo kilavo rešitvijo, pa so Tajvanci vpeljali VESA slot az grafično ISA pa mislim da podaljašali v EISA, vendar to na večini strojev ni bilo potrebno, ker je bila frka v glavnem smao pri grafični kartici.
Potem je IBM objavil PCI specifikacije, vendar takrat ni mogel več sam narekovati pogojev in ga je moral ponuditi pod zanimivimi pogoji, da je zaživel.
V glavnem, če bi se IBM lotil PCja tako kot so se ostali manjši igralci svojih mašin, bi se stvari vejretno drugače obrnile. Ne nujno na bolje, seveda.
Za uspeh x86 je poleg tega,d a se je zanjo odločil IBM za svoj PC in to iz precej bizarnega vzroka, da so 8086 že imeli na stocku BISTVENEGA pomena to, da je IBM svojega PCja "open sourceal" - objavil je vse podrobnosti svojega prvega PC XTja, vključno s shemo itd.
Njegov osnovni namen je bil,da bi privabil proizvajalce periferije in pisce softverja, ni pa računal da:
1. Se bo tajvancem utrgalo in bodo naredili 3x cenejše kopije
2. da bo rezultat svetovna uspešnica
Ko je duh že enkrat ušel iz flaše, ga je bilo nemogoče spraviti nazaj. Poskušali so to, kar je Intel poskusil z Itaniumom, vendar s podobnimi rezultati. Hoteli so trgu vsiliti svoje rešitve, ki pa so jih tajvanci obšli po desni. Tako so recimo poskušali pri IBMu zamenjati ISA vodilo z neko svojo kilavo rešitvijo, pa so Tajvanci vpeljali VESA slot az grafično ISA pa mislim da podaljašali v EISA, vendar to na večini strojev ni bilo potrebno, ker je bila frka v glavnem smao pri grafični kartici.
Potem je IBM objavil PCI specifikacije, vendar takrat ni mogel več sam narekovati pogojev in ga je moral ponuditi pod zanimivimi pogoji, da je zaživel.
V glavnem, če bi se IBM lotil PCja tako kot so se ostali manjši igralci svojih mašin, bi se stvari vejretno drugače obrnile. Ne nujno na bolje, seveda.
On the journey of life, I chose the psycho path.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Brane2 ()
BluPhenix ::
Tvoj quote ne govori čisto nič o prevzemu s strani intela ampak samo to, da so morali predati tehnologijo intelu zaradi pravdanja. Iz quoteja se da sklepati da:
1) intel si lasti arm in so pridobili StrongArm zaradi kršenja ARM patentov
2) intel si ne lasti ARM in so pridobili StrongArm zaradi kršenja intelovih patentov s strani DEC. Patentov, ki so jih lahko implementirali v StrongArm procesor.
Evo nekaj drugega:
Intel has ARM in its crosshairs
Analysis: Will Intel's atom displace ARM cores?
1. link:
2. link
Zdej pa, v primeru da je Intel res lastnik ARM-a, zakaj vbi se ga toliko trudili izriniti s prestola? Tudi nikjer na strani ARM nisem videl da bi bil Intel njihov lastnik, niti kje drugje, zato se pa vprašal za link. Nekako nisem prepričan da imaš prav Brane.
Še nekaj o licenciranju starih jeder:
NXP and ARM Expand Strategic Relationship with Major Licensing Agreement
Iz linka:
In to:
http://www.zyra.org.uk/armchip.htm
Ni lepo govoriti na pamet.
1) intel si lasti arm in so pridobili StrongArm zaradi kršenja ARM patentov
2) intel si ne lasti ARM in so pridobili StrongArm zaradi kršenja intelovih patentov s strani DEC. Patentov, ki so jih lahko implementirali v StrongArm procesor.
Evo nekaj drugega:
Intel has ARM in its crosshairs
Analysis: Will Intel's atom displace ARM cores?
1. link:
Intel could not have signaled its target for the next five years any more clearly than it did at last week's Intel Developer Forum. The world's largest chipmaker didn't make a whole lot of news at the latest edition of IDF, but it did send a message to the legion of chipmakers that build chips based on the ARM architecture: We're coming for you.
2. link
If you believe the buzz, Atom is so good that it will displace ARM cores as king of the mobile world.
Zdej pa, v primeru da je Intel res lastnik ARM-a, zakaj vbi se ga toliko trudili izriniti s prestola? Tudi nikjer na strani ARM nisem videl da bi bil Intel njihov lastnik, niti kje drugje, zato se pa vprašal za link. Nekako nisem prepričan da imaš prav Brane.
Še nekaj o licenciranju starih jeder:
NXP and ARM Expand Strategic Relationship with Major Licensing Agreement
Iz linka:
As part of the agreement, NXP will also have access to all ARM Cortex family processors, including the recently announced Cortex-A9 MPCore™ multicore processor
In to:
http://www.zyra.org.uk/armchip.htm
Ni lepo govoriti na pamet.
Podpisa ni več, ker so me poskušali asimilirati.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: BluPhenix ()
Brane2 ::
Nisem mislil na ARM Inc ampak na ARM kot design in dober del DECovega teama, ki je delal na njem.
Že iz linka je videti,d a je ARM inc težko izpušil in da ostali niso imeli dostop do vsega, kar je imel Intel na voljo.
Ti resno pričakuješ,d a moram vedeti za vsak deal vsako sekundo ? Ta link ki si mi ga dal, jje star tri mesece in je praktično rezultat tega,d a se intel praktično ne gre več z ARMom, ker ima svojega konja za dirko.
Najdi mi kaj podobnega v času Xscalea...
Že iz linka je videti,d a je ARM inc težko izpušil in da ostali niso imeli dostop do vsega, kar je imel Intel na voljo.
Še nekaj o licenciranju starih jeder:
NXP and ARM Expand Strategic Relationship with Major Licensing Agreement
Ti resno pričakuješ,d a moram vedeti za vsak deal vsako sekundo ? Ta link ki si mi ga dal, jje star tri mesece in je praktično rezultat tega,d a se intel praktično ne gre več z ARMom, ker ima svojega konja za dirko.
Najdi mi kaj podobnega v času Xscalea...
On the journey of life, I chose the psycho path.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Brane2 ()
BluPhenix ::
Ne bom se kregal ker očitno nima smisla, saj je treba brati med vrsticami kaj kdo misli.
<blockquote>Zakaj hudiča je potem Intel kupil celoten ARM in delal toliko let ARM čiperaj ?
Dokler niso kupili celotnega ARMa, niso imeli pametnega mikrokrmilnika...
Intel je bil glavni kupec in je kupil celoiten ARM team. Ostali so ostali samo z licencami za stare ARM čipe v rokah, kar je mislim da glavni razlog da danes dobiš 200+MHz ARMa samo pri Intlu, pri ostalih kvečjemu do pardeset MHz kopije prejšnje generacije...
</blockquote>
O temu ni ne duha ne sluha v dosedanjih linkih in quotih. Me ne zanima kaj si mislil in kaj ne. To kar si v quotanem besedilu pisal ne drži, vsaj po dosedanjih dokazih ne.
StrongArm - wikipedia
Po dosedanjih podatkih ni Intel odkupil čisto nič ARMovega, ne inc. ne designa ne ničesar drugega.
Še en quote z Wikipedie o DEC:
Torej INTEL je dobil (kupil whatever) DECov oddelek za čipe, kateri je imel "avtorske pravice" tudi na StrongARMom in jih je zato lahko delal. Medtem pa je ARM inc. čisto lepo razvijal naprej svoja jedra in jih prodajal drugim v obliki IP.
<blockquote>Zakaj hudiča je potem Intel kupil celoten ARM in delal toliko let ARM čiperaj ?
Dokler niso kupili celotnega ARMa, niso imeli pametnega mikrokrmilnika...
Intel je bil glavni kupec in je kupil celoiten ARM team. Ostali so ostali samo z licencami za stare ARM čipe v rokah, kar je mislim da glavni razlog da danes dobiš 200+MHz ARMa samo pri Intlu, pri ostalih kvečjemu do pardeset MHz kopije prejšnje generacije...
</blockquote>
O temu ni ne duha ne sluha v dosedanjih linkih in quotih. Me ne zanima kaj si mislil in kaj ne. To kar si v quotanem besedilu pisal ne drži, vsaj po dosedanjih dokazih ne.
Nisem mislil na ARM Inc ampak na ARM kot design in dober del DECovega teama, ki je delal na njem.
Že iz linka je videti,d a je ARM inc težko izpušil in da ostali niso imeli dostop do vsega, kar je imel Intel na voljo.
StrongArm - wikipedia
The StrongARM was a collaborative project between DEC and ARM to create a faster CPU based on (but not totally compatible with) the existing ARM line .... Digital Semiconductor, DEC's chip division, was later sold to Intel as part of a lawsuit settlement. Intel used the StrongARM to replace their ailing line of RISC processors, the i860 and i960.
Po dosedanjih podatkih ni Intel odkupil čisto nič ARMovega, ne inc. ne designa ne ničesar drugega.
Še en quote z Wikipedie o DEC:
DEC collaborated with ARM Limited to produce the StrongARM processor. This processor, based in part on ARM7 and in part on DEC technologies like Alpha, was highly compatible with the ARMv4 architecture and set the standard for microprocessors intended for mobile applications, virtually destroying the market for technologies such as MIPS and SuperH in these markets....
Torej INTEL je dobil (kupil whatever) DECov oddelek za čipe, kateri je imel "avtorske pravice" tudi na StrongARMom in jih je zato lahko delal. Medtem pa je ARM inc. čisto lepo razvijal naprej svoja jedra in jih prodajal drugim v obliki IP.
Podpisa ni več, ker so me poskušali asimilirati.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: BluPhenix ()
Matako ::
Jaz sem pa predvsem razočaran nad kvaliteto članka oz. pomankanjem le-te. Od slo-tech bi pričakoval bistveno, bistveno več celo za poljudno-znanstveni članek!
Po mojem se za stran tega formata že spodobi saj nekaj osnovnih pojmov:
Arhitektura procesorja je hardverski pojem in je (lahko) programerju (delno) skrita oz. bolje rečeno... prihranjena ;) To so tiste škatle, ki jih vidimo narisane ko poizkušamo razložiti kako je sestavljen procesor, kakšne enote ima, notranja vodila, registri cevovodi in ta šara. Recimo, intel 8086 ima definitivno drugačno arhitekturo od 8088 in od 80186, imata pa ta procesorja kompatibilen ISA (Instruction Set Architecture) in v trije imajo drugo arhitekturo *in* drug ISA od 80286, ki ima spet podobno drugo arhitekturo *in* ISA od 80386 itd. itn. v enaindvajseto stoletje. Jasno, da te arhitektura in ISA rahlo vplivata ena na drugo, samo vseeno...naslov je kljub temu povsem napačen. Moteče napačen - to bi bil v starih časih po mojem takoj šus pri kakih Računalniških Sistemih.
To ni zgolj akademska vaja! Program pisan za 8086 ISA bo v dobesedno mikrosekundnem času zašel v resne težave, če ga poženeš na "golem" 80386 zaradi povsem drugega načina naslavljanja in drugih razlik.
Da bi rešili težavo in dolge ure trdega dela programerjev (LOL) ima, na primer, 80386 posebej v te namene vgrajeno hardversko emulacijo 8086 ISA (celo dve, če se ne motim, t.i. Real Mode in Virtual 86), ki pripravi celotno kompatibilno izvajalno okolje skupaj z 1MB preslikanega naslovnega prostora. Na PC kompatibilnih računalnikih recimo ob zagonu v tak način preklop kar softver v BIOSu, običajno pa to to stori OS. Vendar to *ni* prava kompatibilnost, kot se je rado prodajalo množicam, ampak res poseben način, treba ga je inicializirati in pripraviti - OS bi lahko kasneje mirno tudi zagnal softverski emulator, koncept je isti.
Tukaj je recimo razlika z zgoraj omenjeno serijo MC68K (samo kot primer). Spet, MC68000 ima drugo arhitekturo kot MC68008 in ta ima spet še drugo kot MC60020 itd - ta del je enak. Razlika je, da ima ta serija procesorjev začenši z MC68000 *naprej* kompatibilen ISA. To pomeni, da je nekdo, ki je leta 1980 mukoma klofal programe za 68000 in premetaval 32-bitne naslovne v bistvu malo brezveze, ker 000 lahko naslovi le 16MB v resnici kot bonus hkrati pisal tudi program za takrat še neobstoječi 32-bit 020 (zato kompatibilnost za *naprej*). Nobenega preklaplanja načinov - 000 binarno kodo stankaš nekam v pomnilnik, skočiš na naslov in program teče kar tak kot je - isti do zadnjega bita.
Mojih EUR 0.02
Po mojem se za stran tega formata že spodobi saj nekaj osnovnih pojmov:
Arhitektura procesorja je hardverski pojem in je (lahko) programerju (delno) skrita oz. bolje rečeno... prihranjena ;) To so tiste škatle, ki jih vidimo narisane ko poizkušamo razložiti kako je sestavljen procesor, kakšne enote ima, notranja vodila, registri cevovodi in ta šara. Recimo, intel 8086 ima definitivno drugačno arhitekturo od 8088 in od 80186, imata pa ta procesorja kompatibilen ISA (Instruction Set Architecture) in v trije imajo drugo arhitekturo *in* drug ISA od 80286, ki ima spet podobno drugo arhitekturo *in* ISA od 80386 itd. itn. v enaindvajseto stoletje. Jasno, da te arhitektura in ISA rahlo vplivata ena na drugo, samo vseeno...naslov je kljub temu povsem napačen. Moteče napačen - to bi bil v starih časih po mojem takoj šus pri kakih Računalniških Sistemih.
To ni zgolj akademska vaja! Program pisan za 8086 ISA bo v dobesedno mikrosekundnem času zašel v resne težave, če ga poženeš na "golem" 80386 zaradi povsem drugega načina naslavljanja in drugih razlik.
Da bi rešili težavo in dolge ure trdega dela programerjev (LOL) ima, na primer, 80386 posebej v te namene vgrajeno hardversko emulacijo 8086 ISA (celo dve, če se ne motim, t.i. Real Mode in Virtual 86), ki pripravi celotno kompatibilno izvajalno okolje skupaj z 1MB preslikanega naslovnega prostora. Na PC kompatibilnih računalnikih recimo ob zagonu v tak način preklop kar softver v BIOSu, običajno pa to to stori OS. Vendar to *ni* prava kompatibilnost, kot se je rado prodajalo množicam, ampak res poseben način, treba ga je inicializirati in pripraviti - OS bi lahko kasneje mirno tudi zagnal softverski emulator, koncept je isti.
Tukaj je recimo razlika z zgoraj omenjeno serijo MC68K (samo kot primer). Spet, MC68000 ima drugo arhitekturo kot MC68008 in ta ima spet še drugo kot MC60020 itd - ta del je enak. Razlika je, da ima ta serija procesorjev začenši z MC68000 *naprej* kompatibilen ISA. To pomeni, da je nekdo, ki je leta 1980 mukoma klofal programe za 68000 in premetaval 32-bitne naslovne v bistvu malo brezveze, ker 000 lahko naslovi le 16MB v resnici kot bonus hkrati pisal tudi program za takrat še neobstoječi 32-bit 020 (zato kompatibilnost za *naprej*). Nobenega preklaplanja načinov - 000 binarno kodo stankaš nekam v pomnilnik, skočiš na naslov in program teče kar tak kot je - isti do zadnjega bita.
Mojih EUR 0.02
/\/\.K.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Matako ()
BluPhenix ::
Um lol? Kakšen članek neki, saj gre vendarle za novico. Ostalo pa so komentarji nanjo. In oprosti ampak nismo vsi samo programeji na slo-techu, ampak nas je veliko tudi hardverašev, ki nam "To so tiste škatle, ki jih vidimo narisane ko poizkušamo razložiti kako je sestavljen procesor, kakšne enote ima, notranja vodila, registri cevovodi in ta šara." nekaj pomenijo in v njih vidimo pomembne razlike med mikroprocesorji. ČE se tebi te razlike ne zdijo pomembne, saj tebe ne zanima na čem deluje tvoj program ... no potem si pač programer, ki ga hardver ne zanima in se praktično ne zaveda da je delovanje njegovega programa lahko odvisno tudi od hardverja na katerem deluje. Še posebno če gre za embedded zadevo. Aja si PC programer ne? ....
Sploh pa mi ji jasno Matako kaj te moti? Naslov novice je 30 let x86 arhitekture in o tem tudi piše in dejansko piše kar je res. Arhitekture ne definiraš glede na nabor ukazov ampak glede na to kako elementi mikrokrmilnika komunicirajo med sabo, po kakšnih poteh itd. in to se v x86 ni bistveno spremenilo vse od nastanka.
Sploh pa mi ji jasno Matako kaj te moti? Naslov novice je 30 let x86 arhitekture in o tem tudi piše in dejansko piše kar je res. Arhitekture ne definiraš glede na nabor ukazov ampak glede na to kako elementi mikrokrmilnika komunicirajo med sabo, po kakšnih poteh itd. in to se v x86 ni bistveno spremenilo vse od nastanka.
Podpisa ni več, ker so me poskušali asimilirati.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: BluPhenix ()
Brane2 ::
O temu ni ne duha ne sluha v dosedanjih linkih in quotih. Me ne zanima kaj si mislil in kaj ne. To kar si v quotanem besedilu pisal ne drži, vsaj po dosedanjih dokazih ne.
In kaj si mislil ti, kje naj bi bil dosegljiv danes ta Cortex ? Kot je videti, to bo enkrat tekom 2008, in glede na to, da ga nimajo v ponudbi, kot je videti tega _danes_ še ni.
Ali si imel kaj drugega v mislih ?
On the journey of life, I chose the psycho path.
Matako ::
@BluPhenix...
no vem - imaš prav! Ampak vseeno se mi zdi, da so nekateri članki, novice karkoli bistveno kvalitetnejši, kot je tale... No saj - so pa komentarji toliko zanimivejši in številčnejši. Mislim, da se tale nit kar lepo polni z resno tehnično vsebino... to po mojem ni slabo! Saj za slo-tech.
no vem - imaš prav! Ampak vseeno se mi zdi, da so nekateri članki, novice karkoli bistveno kvalitetnejši, kot je tale... No saj - so pa komentarji toliko zanimivejši in številčnejši. Mislim, da se tale nit kar lepo polni z resno tehnično vsebino... to po mojem ni slabo! Saj za slo-tech.
/\/\.K.
BluPhenix ::
Brane, sploh mi ni jasno kaj si hotel s tem povedati. Lahko napišeš malo bolj jasno?
Da je imel intel do 2008 exkluzivo nad arm jedri in da zaradi tega drugi niso smeli delati teh zadev al kako? Kot napisano ne razumem kej si hotel s tem povedati.
Da je imel intel do 2008 exkluzivo nad arm jedri in da zaradi tega drugi niso smeli delati teh zadev al kako? Kot napisano ne razumem kej si hotel s tem povedati.
Podpisa ni več, ker so me poskušali asimilirati.
Zgodovina sprememb…
- polepsal: BluPhenix ()
Matako ::
Arhitekture ne definiraš glede na nabor ukazov ampak glede na to kako elementi mikrokrmilnika komunicirajo med sabo, po kakšnih poteh itd. in to se v x86 ni bistveno spremenilo vse od nastanka.
S prvim delom se strinjam, ker je povsem pravilen! Z drugim pa ne.
Arhitekturno je 8086 tako zelo različen že od recimo 80386, kaj šele kakega Core2 stroja, da ga dobesedno mama ne bi spoznala. Kar je ostalo so res bolj osnovni koncepti, ampak ti so pa itak enaki tudi pri drugih procesorjih. Povedano drugače - 8086 in MC68000 imata bistveno, bistveno več skupnega arhitekturno kot pa recimo Pentium II in 8068 - o tem ni nobenega dvoma.
No mogoče pa je ravno v tem čar x86 "arhitekture". Tukaj gre vsa čast Intelu, da je uspel v bistvu z relativno malo težavami premostiti *zelo* velike tehnične prepreke in stalno prehajati na vedno nove arhitekture še kolikor toliko elegantno in neboleče.
Saj po mojem, je to resnično velik dosežek in si zasluži čestitke. Vse najboljše x86 in ne pozabi, po 30 se začnejo resne stvari! ;)
/\/\.K.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Matako ()
BluPhenix ::
Matako, lahko prosim napišeš bistvene razlike v arhitekturi med 286 in pentiumom?
Podpisa ni več, ker so me poskušali asimilirati.
Brane2 ::
Brane, sploh mi ni jasno kaj si hotel s tem povedati. Lahko napišeš malo bolj jasno?
Da je imel intel do 2008 exkluzivo nad arm jedri in da zaradi tega drugi niso smeli delati teh zadev al kako? Kot napisano ne razumem kej si hotel s tem povedati.
Da si dober, hiter ARM ( 200+ MHz) lahko do nedavnega če ne tudi danes dobil samo pri Intlu in nikjer drugje.
On the journey of life, I chose the psycho path.
Matako ::
Matako, lahko prosim napišeš bistvene razlike v arhitekturi med 286 in pentiumom?
Na kratko. Za razliko od 80286 ima Pentium pravi cevovod - to je zelo pomembna arhitekturna razlika.
Druga pomembna razlika je, da je Pentium neke vrste superskalarni dizajn, mislim, da prvi te vrste v družini x86 procesorjev. To pomeni, da ima več aritmetično logičnih enot, ki izvajajo hkrati. Poenostavljeno gledano je prvi pentium neke vrste dva 80486 procesorja, čeprav so v resnici mnoge enote skupne, recimo FP enota, ki jo 286, seveda spet nima. To potem posredno spremeni način, kako se izvajajo ukazi interno, v kakem zaporedju se izvajajo (out-of-order, samo nisem prepričan, s katerim Pentiumom je to prišlo v igro), kako se rešujejo problemi s polnenjem cevovoda (branch prediction), ki spet nima nobenega smisla na 286, ker nič od tega 286 nima, ker je bistveno enostavnejši *arhitekturno* - ravno tako nič od tega nima MC68000, za primerjavo.
AMpak to je samo zelo na kratko in nepopolno.
EDIT: Uf, in seveda 286 je 16-biten, Pentium 32. Skleroza :)
Ravno tako 286 nima pravega predpomnilnika, le neko look-ahead vrsto za ene par ukazov. Spet zelo pomembno.
/\/\.K.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Matako ()
BluPhenix ::
Brane ... NXP kot podjetje obstaja sedaj malo manj kot dve leti. Kolikor se jaz spomnem so prevzeli po Philipsu tudi na ARM9 jedru temelječe mikrokrmilnike, torej so v obtoku že dolgo časa in lastnosti ARM9 jedra so med drugim:
32-bit ARM9TDMI ™ RISC Core
* 16 kB Cache: 8 kB Instruction and 8 kB Data
* MMU (Windows CE™ Enabled)
* Up to 250 MHz; see Table 1 for options
Torej še vedno ne verjamem tvojemu stališču, žal. NE da se mi več.
Matako no, lepo da si se razpisal, vsekakor si dodal težo komentarjem. A vseeno, način naslavljanja, komunikacije s pomnilnikom in periferijo in izvajanje ukazov pa se med 286 in pentiumom ne razlikujeta tako grozno oziroma pentium praktično temelji na prvotni x86 arhitekturi le da ima dodane določene izboljšave, zato je upravičeno da govorimo o 30 letih x86 arhitekture.
32-bit ARM9TDMI ™ RISC Core
* 16 kB Cache: 8 kB Instruction and 8 kB Data
* MMU (Windows CE™ Enabled)
* Up to 250 MHz; see Table 1 for options
Torej še vedno ne verjamem tvojemu stališču, žal. NE da se mi več.
Matako no, lepo da si se razpisal, vsekakor si dodal težo komentarjem. A vseeno, način naslavljanja, komunikacije s pomnilnikom in periferijo in izvajanje ukazov pa se med 286 in pentiumom ne razlikujeta tako grozno oziroma pentium praktično temelji na prvotni x86 arhitekturi le da ima dodane določene izboljšave, zato je upravičeno da govorimo o 30 letih x86 arhitekture.
Podpisa ni več, ker so me poskušali asimilirati.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: BluPhenix ()
Brane2 ::
Res je. Za philipsove ARMe doslej nisem vedel. Ostali del njihovega prgrama mi je bil nekako znan, ARMi so mi pa ušli z radarja.
Bom pobrskal še kako to,d a ej Philips dobil licenco zanje, drugi pa so se matrali s počasnimi verzijami.
Bom pobrskal še kako to,d a ej Philips dobil licenco zanje, drugi pa so se matrali s počasnimi verzijami.
On the journey of life, I chose the psycho path.
Matako ::
Matako no, lepo da si se razpisal, vsekakor si dodal težo komentarjem. A vseeno, način naslavljanja, komunikacije s pomnilnikom in periferijo in izvajanje ukazov pa se med 286 in pentiumom ne razlikujeta tako grozno oziroma pentium praktično temelji na prvotni x86 arhitekturi le da ima dodane določene izboljšave, zato je upravičeno da govorimo o 30 letih x86 arhitekture.
No, kot rečeno - *osnovni* koncepti so enaki, vsekakor. Vendar ne pozabi da vsi ti dodatni milijoni logičnih vrat nekaj počnejo! Osebno mislim, da je arhitekture precej bolje primerjati generacijsko kot pa po tem, kakšne ukaze izvajajo.
Zato pravim, da so x86 procesorji izpred 30 let precej bolj podoben svojim vrstnikom iz (takratnih) Motorolinih laboratorijev, kot pa recimo današnjim "x86" procesorjem (680x0 jemljem stalno za primer, ker je dokaj znana, v bistvu bi lahko bilo karkoli drugega).
To je predvsem posledica tehnologije proizvodnje. Povsem nemogoče bi bilo s tehnologijo konca 1970 ali začetka 1980 narediti procesor, ki bi na *enem* čipu, za neko razumno ceno združeval večnivojski predpomnilnik, 4 ali več stopenjski cevovod, FPU enoto, MMU (rabi se za virtualni pomnilnik), preurejanjem ukazov, superskalarni dizajn, 32 ali več bitno naslavljanje in še in še. Večina arhitekture procesorjev nekje od 1990 naprej se vrsti ravno okoli teh pojmov - sam ISA, ukazi ki se izvajajo, saj po mojem niso tako pomebni. Še več z enostavnim preprogramiranjem mikroukazov (spet ena stvar, ki je recimo 8086 nima) bi z lahkoto dosegel, da bi Pentium izvajal ne vem... 680x0 kodo (aaa!).
Je pa seveda kontinuiteta in kompatibilnost še kako zelo pomembna tržno - končno je procesor brez softvera.. neuporaben!
Še enkrat, vsaka čast Intelu, da je uspel razviti to zgodbo preko treh desetletij - mislim, da to ni uspelo nikomur drugemu, če se ne motim?
EDIT: no evo, tu je ideja za naslov! "30 let programiranja x86 procesorjev" ;))) to bi bilo pa pravilno.
/\/\.K.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Matako ()
nietka ::
Kaj vas moti pri novici? Gre striktno za HW. Nobene neresnice ni zapisane, ker ne gre za clanek je seveda tudi vsebinsko okrnjena. Kaj je na novici takega, da je "slabsa" od ostalih, ki jih objavlja portal Slo-tech? Naj mi nekdo prosim nasteje, da bom vedela za prihodnjic.
Citiram: "30 let programiranja x86 procesorjev" - hvala za idejo, vendar razstava, o kateri govori novica - ponavljam - gre za novico o RAZSTAVI PROCESORJEV.
Lahko se pridruzis muzejski ekipi, ki jo trenutno sestavljava dva (obcasno se nama pridruzi se kak clan Kiberpipe) in pripravis nekaj na to temo.
V Kiberpipinem racunalniskem muzeju pa bo razstavljenih 13 različnih procesorjev iz 8 generacij. Predstavljen bo postopek izdelave mikroprocesorjev ter arhitektura. Vse vas lepo vabim na ogled (od ponedeljka dalje), programerje, hardverase in vse ostale, ki pametujete v tej temi. :)
Citiram: "30 let programiranja x86 procesorjev" - hvala za idejo, vendar razstava, o kateri govori novica - ponavljam - gre za novico o RAZSTAVI PROCESORJEV.
Lahko se pridruzis muzejski ekipi, ki jo trenutno sestavljava dva (obcasno se nama pridruzi se kak clan Kiberpipe) in pripravis nekaj na to temo.
V Kiberpipinem racunalniskem muzeju pa bo razstavljenih 13 različnih procesorjev iz 8 generacij. Predstavljen bo postopek izdelave mikroprocesorjev ter arhitektura. Vse vas lepo vabim na ogled (od ponedeljka dalje), programerje, hardverase in vse ostale, ki pametujete v tej temi. :)
Great warrior? Wars not make one great.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: nietka ()
BluPhenix ::
Ah, če je samo za tiste, ki pametujejo, potem me ne zanima 
Predstavljen postopek izdelave. Verjetno narobe razumem, ali boste morda res imeli kakšne košček čiste sobe tam spodaj?
Predstavljen postopek izdelave. Verjetno narobe razumem, ali boste morda res imeli kakšne košček čiste sobe tam spodaj?
Podpisa ni več, ker so me poskušali asimilirati.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: BluPhenix ()
nietka ::
Mokre sanje :) Zal ne, ker nismo dobili nobenega sponzorja. No, en quad core proc smo dobili sponzorsko.
Great warrior? Wars not make one great.
Matako ::
@Nietka.
EDIT:
Mah, jaz sem to povedel samo kot mnenje, oz. se mi je zdelo, da je fino k naslovo dodati razlago... Nočem se iti ene od tistih brezupnih kampanj v smislu "heker != kreker" in podobno. Brez skrbi - nisem pretirano zavzet. Bolj izhodišče za debato kot kaj drugega.
Glede muzejske ekipe, hvala za povabilo... trenutno verjetno ne.
Edino, če vas zanima imam osnovno ploščo z 8086 procesorjem (klon IBM-XT).
Sem nekoč pomislil, da bi se jo dalo pribiti na zid kot sliko, sekundo kasneje pa da raje ne ;)
EDIT:
Mah, jaz sem to povedel samo kot mnenje, oz. se mi je zdelo, da je fino k naslovo dodati razlago... Nočem se iti ene od tistih brezupnih kampanj v smislu "heker != kreker" in podobno. Brez skrbi - nisem pretirano zavzet. Bolj izhodišče za debato kot kaj drugega.
Glede muzejske ekipe, hvala za povabilo... trenutno verjetno ne.
Edino, če vas zanima imam osnovno ploščo z 8086 procesorjem (klon IBM-XT).
Sem nekoč pomislil, da bi se jo dalo pribiti na zid kot sliko, sekundo kasneje pa da raje ne ;)
/\/\.K.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Matako ()
Thomas ::
Nobenmu ne more lih škvodvat, če tist pogleda, kar razstavljate. Tudi mu ne more škodvat, če prebere nekaj pametovanj tistih, ki se ne zmrdujemo in zaničljivo pljuvamo na vsak x86, ki ga zagledamo.
Sploh če mate vodič(k)e po muzeju, ki to počno. Potem je zdravo, da je vsaj obiskovalec nekoliko zadržan in ve povedati - tole je pravzaprav čudovito delalo in še vedno napreduje!
Sploh če mate vodič(k)e po muzeju, ki to počno. Potem je zdravo, da je vsaj obiskovalec nekoliko zadržan in ve povedati - tole je pravzaprav čudovito delalo in še vedno napreduje!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Matako ::
Ah, meni se zdi pa na nekem takem forumu skoraj nujno, da kdo doda še kak košček, ki recimo v izvorni novici manjka - ali pa tudi če ne manjka. Vse kar ni skrajno OT ali žaljivo je po mojem ok.
Moja lastna izkušnja, ko prebiram forume (osebno so mi všeč Arstechnica in OSNews), da se da iz navidez brezveznih komentarjev včasih ogromno naučiti. Ljudje pišejo vsemogoče znane in malo manj znane stvari, dodajo tudi zanimive in bizarne linke itd. Pestro!
Po mojem ne bi bilo neke hude dodane vrednosti, če bi vsak dodal samo "super članek!" ali "X FTW!" na koncu - čisti dolgčas.
Moja lastna izkušnja, ko prebiram forume (osebno so mi všeč Arstechnica in OSNews), da se da iz navidez brezveznih komentarjev včasih ogromno naučiti. Ljudje pišejo vsemogoče znane in malo manj znane stvari, dodajo tudi zanimive in bizarne linke itd. Pestro!
Po mojem ne bi bilo neke hude dodane vrednosti, če bi vsak dodal samo "super članek!" ali "X FTW!" na koncu - čisti dolgčas.
/\/\.K.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Matako ()
Matako ::
Saj x86 ne bo večna... Saj profesor na FRI ne govori zastonj, da mu je Intel najljubši. :D
Kodek je šel v penzijo?! Jeeee!
/\/\.K.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Matako ()
Mavrik ::
Kodek je šel v penzijo?! Jeeee!
You wish
Kodek še vedno pri skoraj vsaki lastnosti x86 arhitekture veselo pove, da smo do zdaj našli že boljšo rešitev The truth is rarely pure and never simple.
Matako ::
Ja potem pa nič - šampanjec gre nazaj v hladilnik :(
/\/\.K.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Matako ()
nietka ::
@Thomas: Tole:
"Sploh če mate vodič(k)e po muzeju, ki to počno. Potem je zdravo, da je vsaj obiskovalec nekoliko zadržan in ve povedati - tole je pravzaprav čudovito delalo in še vedno napreduje!"
mi znate malo bolje razloziti kaj ste mislili s tem?
Jaz osebno sem namrec ustanoviteljica muzeja, vodja projekta od samega zacetka leta 2003, pobudnik za vse razstave, projekte in dogodke, izvajalec (s pomocjo tehnicnega direktorja seveda), projektant, programski vodja, kustos / vodic po muzeju in se marsikaj. Prostovoljno, seveda. Za muzejem zal ne stoji 200 clanska ekipa ... :))
@Matako: "Edino, če vas zanima imam osnovno ploščo z 8086 procesorjem (klon IBM-XT). Sem nekoč pomislil, da bi se jo dalo pribiti na zid kot sliko, sekundo kasneje pa da raje ne ;)"
Mislis 8088 in takole?
:)
vir slike: kiberpipa
Edit: Matako, ne Mato. Se pardoniram.
"Sploh če mate vodič(k)e po muzeju, ki to počno. Potem je zdravo, da je vsaj obiskovalec nekoliko zadržan in ve povedati - tole je pravzaprav čudovito delalo in še vedno napreduje!"
mi znate malo bolje razloziti kaj ste mislili s tem?
Jaz osebno sem namrec ustanoviteljica muzeja, vodja projekta od samega zacetka leta 2003, pobudnik za vse razstave, projekte in dogodke, izvajalec (s pomocjo tehnicnega direktorja seveda), projektant, programski vodja, kustos / vodic po muzeju in se marsikaj. Prostovoljno, seveda. Za muzejem zal ne stoji 200 clanska ekipa ... :))
@Matako: "Edino, če vas zanima imam osnovno ploščo z 8086 procesorjem (klon IBM-XT). Sem nekoč pomislil, da bi se jo dalo pribiti na zid kot sliko, sekundo kasneje pa da raje ne ;)"
Mislis 8088 in takole?
Maticne plosce v muzeju
vir slike: kiberpipa
Edit: Matako, ne Mato. Se pardoniram.
Great warrior? Wars not make one great.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: gzibret ()
Brane2 ::
Vidim,d a imaš tudi plato PC ATja.
Mogoče kje najdem plato Atari STja pa bo folk lahko primerjal kompleksnot plate s končnim učinkom ;o)
Mogoče kje najdem plato Atari STja pa bo folk lahko primerjal kompleksnot plate s končnim učinkom ;o)
On the journey of life, I chose the psycho path.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Brane2 ()
Thomas ::
mi znate malo bolje razloziti kaj ste mislili s tem?
Naša milost je to, kolikor se dobro da, že razložila v tej temi. Lahko pa rezimiramo.
Gledati zviška na skrajno (komercialno in tehnično) uspešno "platformo" x86, kot na nekaj manjvrednega je neumnost.
Če si naposled dojela, super!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Matako ::
@nietka... Ne prav 8086! Full 16-bit power! 8088 je cenejša izvedba z 8-bit zunanjim podatkovnim vodilom, sicer pa je interno povsem isti.
Ampak vidim, da vam te robe ne primankuje... mogoče, če bi delali mozaik, ali poizkušali zapolniti steno v nekak takšen.... elektronski kolaž?
Malo off-topic, ali pa tudi ne: kam lahko človek v Ljubljani odpelje... odpadno elektroniko? Jaz jo imam za vsega eno škatlo od gojzarjev, samo vseeno je malo bolj tak kritičen odpadek.
Vem, da obstaja zbirni center, samo ali se dejansko ukvarja z recikliranjem elektronske opreme (pridobivanje kovin iz vezij in podobno)... ali samo vržejo namesto mene to na odlagališče?
Ampak vidim, da vam te robe ne primankuje... mogoče, če bi delali mozaik, ali poizkušali zapolniti steno v nekak takšen.... elektronski kolaž?
Malo off-topic, ali pa tudi ne: kam lahko človek v Ljubljani odpelje... odpadno elektroniko? Jaz jo imam za vsega eno škatlo od gojzarjev, samo vseeno je malo bolj tak kritičen odpadek.
Vem, da obstaja zbirni center, samo ali se dejansko ukvarja z recikliranjem elektronske opreme (pridobivanje kovin iz vezij in podobno)... ali samo vržejo namesto mene to na odlagališče?
/\/\.K.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Matako ()
jype ::
Matako> Malo off-topic, ali pa tudi ne: kam lahko človek v Ljubljani odpelje... odpadno elektroniko? Jaz jo imam za vsega eno škatlo od gojzarjev, samo vseeno je malo bolj tak kritičen odpadek.
Na deponijo, na cesto dveh cesarjev. Tam je en velik kontejner, namenjen tem odpadkom.
Na deponijo, na cesto dveh cesarjev. Tam je en velik kontejner, namenjen tem odpadkom.
Matako ::
A-ha... se bojim, da ni tisto drugo :(
Sam sem bolj upal, da se s tem ukvarja kako podjetje a la Dinos, samo ok.
Sam sem bolj upal, da se s tem ukvarja kako podjetje a la Dinos, samo ok.
/\/\.K.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Matako ()
nietka ::
Thomas, skoda, da ne znate biti drugega kot pikri, zajedljivi in nesramni.
Tole: "Naša milost je to, kolikor se dobro da, že razložila v tej temi. Lahko pa rezimiramo.
Gledati zviška na skrajno (komercialno in tehnično) uspešno "platformo" x86, kot na nekaj manjvrednega je neumnost.
Če si naposled dojela, super!"
Vi niste dojeli. Zanimalo me je, kako lahko mene, ki POSTAVLJAM to razstavo, oznacite za nekoga, ki sika in pljuva cez arhitekturo za brezveze in se obenem se tako vzviseno obnasate. Nisem "vodicka" po razstavi.
Obenem seveda sami ne prispevate ne h konstruktivnosti debate, ne k prepoznavnosti same arhitekture, ne k ozavescanju javnosti o izdelavi procesorjev, o uporabi same arhitekture (to, da je v top500 med najpogostejsimi, poudarjate, kot da je to edino, kar veste o vsem skupaj). Pravzaprav ste sposobni samo pljuvanja, kar pa zna vsak Janez. Nekateri dobesedno, nekateri pa verbalno. Razlika v primitivizmu je minimalna.
Domnevam, da je naslednja faza krize srednjih let - nakup Honde? Kawasaki mogoce?
Tole: "Naša milost je to, kolikor se dobro da, že razložila v tej temi. Lahko pa rezimiramo.
Gledati zviška na skrajno (komercialno in tehnično) uspešno "platformo" x86, kot na nekaj manjvrednega je neumnost.
Če si naposled dojela, super!"
Vi niste dojeli. Zanimalo me je, kako lahko mene, ki POSTAVLJAM to razstavo, oznacite za nekoga, ki sika in pljuva cez arhitekturo za brezveze in se obenem se tako vzviseno obnasate. Nisem "vodicka" po razstavi.
Obenem seveda sami ne prispevate ne h konstruktivnosti debate, ne k prepoznavnosti same arhitekture, ne k ozavescanju javnosti o izdelavi procesorjev, o uporabi same arhitekture (to, da je v top500 med najpogostejsimi, poudarjate, kot da je to edino, kar veste o vsem skupaj). Pravzaprav ste sposobni samo pljuvanja, kar pa zna vsak Janez. Nekateri dobesedno, nekateri pa verbalno. Razlika v primitivizmu je minimalna.
Domnevam, da je naslednja faza krize srednjih let - nakup Honde? Kawasaki mogoce?
Great warrior? Wars not make one great.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: nietka ()
Thomas ::
Z latinskim pregovorom, da "le čevlje sodi naj kopitar", si se izvolila obregniti poimensko obme, ko sem le hvalil in branil x86 pred standardnim napadanjem. Zdej se pa delaš "žrtev".
V gostilniških debatah je kaj takega možno in morda dostikrat uspešno, na forumu pa vsak lahko pogleda, kaj je bilo rečenega.
Usajala si se brez argumentov in se še naprej.
V gostilniških debatah je kaj takega možno in morda dostikrat uspešno, na forumu pa vsak lahko pogleda, kaj je bilo rečenega.
Usajala si se brez argumentov in se še naprej.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
jype ::
To seveda tebe, Thomas, ne odvezuje od dejstva, da bi moral bolje poznati še kakšno drugo arhitekturo, ne le najbolj povprečne izmed vseh.
Sicer pa ti dam po eni strani prav, da je za nas, softveraše, v bistvu vseeno - dokler je na njej moč emulirati turingov strojček, nam z mašino ni nič več ni nedosegljivo, x86 je pa to omogočal največji množici programerjev za najmanj denarja.
Sicer pa ti dam po eni strani prav, da je za nas, softveraše, v bistvu vseeno - dokler je na njej moč emulirati turingov strojček, nam z mašino ni nič več ni nedosegljivo, x86 je pa to omogočal največji množici programerjev za najmanj denarja.
BluPhenix ::
80R6 haha, izjava tedna.
Jaz jim imam vsaj ene 40 v predalu
Jaz jim imam vsaj ene 40 v predalu
Podpisa ni več, ker so me poskušali asimilirati.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: BluPhenix ()
hash ::
Če bi bila x86 arhitektura (ob uvedbi) tako slaba, bi se uveljavilo kaj drugega. Vsekakor ni bila veliko slabša kot kakšna druga -- če bi bila razlika tako velika, potem Intel tega ne bi mogel kontrolirati.
nietka: Pohvale za organiziranje tega projekta, vseeno pa je pomoje precej neumno nekomu že na začetku debate reči (v tem primeru Thomasu), da se na stvari ne spozna. Čisto možno je, da se.
Thomas, kakšne reči si pa pisal v assemblerju?
nietka: Pohvale za organiziranje tega projekta, vseeno pa je pomoje precej neumno nekomu že na začetku debate reči (v tem primeru Thomasu), da se na stvari ne spozna. Čisto možno je, da se.
Thomas, kakšne reči si pa pisal v assemblerju?
Of all the things I have lost I miss my mind the most.
Mavrik ::
Če bi bila x86 arhitektura (ob uvedbi) tako slaba, bi se uveljavilo kaj drugega. Vsekakor ni bila veliko slabša kot kakšna druga -- če bi bila razlika tako velika, potem Intel tega ne bi mogel kontrolirati.
Ob uvedbi vsekakor ni bila tako slaba. Samo to je bilo 30 let nazaj. Stvari so se od tedaj precej spremenile in pokazalo se je precej pomanjkljivosti te arhitekture, z njimi pa tudi rešitve za te pomanjkljivosti. Nekaj tega se že počasi vključuje v samo x86 arhitekturo (x86 procesorji recimo že lep čas prevajajo določene CISC ukaze v več zaporednih RISC ukazov, čeprav to glih ne izpostavi glavne prednosti RISC designa).
Pač, če boš šao brat nazaj, boš opazo da noben ni rekel da je bila ob pojavu x86 arhitektura slaba (kvečjemu da ni bila najboljša, kar je res). Samo zdaj se pa da stvari narediti precej bolje in predvsem brez balasta za združljivost za nazaj.
Čisto možno je, da se.
Nekak mu ni uspelo tega pokazati.
The truth is rarely pure and never simple.
Thomas ::
Vse mogoče. Omenil bom pa samo en kratek assemblerski programček na 286, ki je na dobesedno črno belem ekranu povzročil zelo jasne in svetle zelene lise.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Brane2 ::
Edini način, ki mi pade na pamet za to, je da si to naredil v bistvu na barvni televiziji skozi monokromatski izhod.
Z zaporedjem črno-belih prehodov si padel v chroma področje in tako je TV pokazala barvne lise, kjer jih prej ni bilo.
To je efekt, ki je tudi pri QLu nagajal. Ker je imel slednji samo 8 oziroma 4 barve, je Sinclair predvidel "stippling" - v bistvu rastersko mešanje barv.
To pa je bilo v praksi na TVju grdo zaradi teh fantomskih barv, na monitoru pa zaradi prenizke ločljiovsti za kaj takega.
Je šlo za TV izhod, barvni mononitor na monokrom izhodu ali kaj tretjega ?
Z zaporedjem črno-belih prehodov si padel v chroma področje in tako je TV pokazala barvne lise, kjer jih prej ni bilo.
To je efekt, ki je tudi pri QLu nagajal. Ker je imel slednji samo 8 oziroma 4 barve, je Sinclair predvidel "stippling" - v bistvu rastersko mešanje barv.
To pa je bilo v praksi na TVju grdo zaradi teh fantomskih barv, na monitoru pa zaradi prenizke ločljiovsti za kaj takega.
Je šlo za TV izhod, barvni mononitor na monokrom izhodu ali kaj tretjega ?
On the journey of life, I chose the psycho path.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Brane2 ()
Thomas ::
Za ČB monitor. ČB, dobesedno, ne zeleni ali barvni.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Brane2 ::
ker iz belega fosforja najbrž ne boš dobil zelene svetlobe, je verjetno šlo za izkoriščanej kakega artefakta človeškega vida, predvidevam.
Domnevam, da je bil pattern dinamičen ( se je spreminjal od slike do slike ).
Lhako kaj več poveš o celi zadevi ?
Kakšno zaporedje na kakšnem monitorju in kakšnem stroju ?
Domnevam, da je bil pattern dinamičen ( se je spreminjal od slike do slike ).
Lhako kaj več poveš o celi zadevi ?
Kakšno zaporedje na kakšnem monitorju in kakšnem stroju ?
On the journey of life, I chose the psycho path.
Brane2 ::
Mogoče tudi ni ravno slučajno,d a je bil pattern ravno zelen - ker so zelenei čepki najbolj občutljivi v očesu.
Gre mogoče za izkoriščanje kakega efekta svtlobne vztrajnosti čepkov oziroma razlike vztrajnosti med čepki za posamezne barve ?
Gre mogoče za izkoriščanje kakega efekta svtlobne vztrajnosti čepkov oziroma razlike vztrajnosti med čepki za posamezne barve ?
On the journey of life, I chose the psycho path.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Kitajci dobili licenco za x86-64Oddelek: Novice / Procesorji | 10936 (8889) | Mr.B |
| » | 30 let x86 arhitekture (strani: 1 2 3 4 5 )Oddelek: Novice / Kiberpipa | 22760 (11217) | BigWhale |
| » | Tridesetletnica arhitekture x86Oddelek: Novice / Procesorji | 5263 (3919) | driver_x |
| » | Dualcore DA ali NE? (strani: 1 2 )Oddelek: Kaj kupiti | 5508 (4686) | ricola78 |
| » | Zmagoslavje AMD64 bo moralo še počakatiOddelek: Novice / Procesorji | 3145 (3145) | Mr.B |