Novice » Procesorji » AMD na 65 nm
nodes ::
Amd proizvaja procesorje že od leta 1986 s pojavom 286 procesorjev in na podlagi dogovora med Intelom in AMDjem, da Intel dostavlja povno tehnično dokumentacijo vsakega novega proizvoda zaradi preprečevanja monopola. Šele zadnjih šest let ima AMD konkurenčen izdelek kar spet gre na roke Intelu. Volk sit koza cela.
AMD je in bo v senci INtela, kakor se bo temu zahotelo. Temu lahko naredijo konec edino sodniške odločitve kot je malo nazaj bilo v primeru IBM.
do takrat bo razvoj CPUjev capljal počasneje kot bi lahko v normalni konkurenci
AMD je in bo v senci INtela, kakor se bo temu zahotelo. Temu lahko naredijo konec edino sodniške odločitve kot je malo nazaj bilo v primeru IBM.
do takrat bo razvoj CPUjev capljal počasneje kot bi lahko v normalni konkurenci
ricola78 ::
AMD je začel proizvajati procesorje že mnogo prej in je bil drugi proizvajalec procesorjev za IBM. Link
V bistvu je Intel leta 1986 preklical to pogodbo.
In AMD K5 je bil arhitekturno naprednejši kot pentium:
V primerjavi s Pentiumom (P5, P54) je imel naslednje prednosti:
1. Notranja arhitektura temelji na RISC.
2. Šest izvajalnih enot: K5 ima pet enot za celoštevilsko računanje in eno enoto za računanje v plavajoči vejici, medtem ko je imel Pentium le 2 celoštevilski.
3. Out-of-Order izvajanje: Ukazi v dveh celoštevilskih cevovodih se lahko izvajajo v poljubnem vrstnem redu. Zato cevovod potrebuje še stopnjo za zavezovanje in umikanje (commit and retirement), v kateri se ugotavlja pravilen vrstni red ukazov.
4. Boljše napovedovanje skokov: Skočni predpomnilnik (BTB) je bil štirikrat večji kot Pentiumov.
5. Večji L1 predpomnilnik: K5 ima 16KB predpomnilnika za ukaze in 8KB za podatke.
6. Izboljšano preslikovanje predpomnilnika: L1 predpomnilnik pri K5 je set asociativen s stopnjo asociativnosti 4, medtem ko je stopnja asociativnosti pri Pentiumu enaka 2.
7. Preimenovanje registrov
8. Špekulativno izvajanje: K5 uporablja špekulativno izvajanje v RISC jedru za zmanjšanje cevovodnega zastoja.
Izboljšave so lahko upravičile P-ratings, ki jih je K5 potreboval za konkuriranje Pentiumu. Medtem ko je bil K5 močnejši kot Pentium v celoštevilskih operacijah, je bil pri operacijah s plavajočo vejico približno 25% počasnejši. Noben procesor iz družine K5 ni podpiral MMX tehnologije.
Največji problem pa je bil da ni mogel doseči visokih frekvenc in je zato ostal v Intelovi senci.
Medtem ko je K6 dejansko jedro proceorja NexGen, saj je AMD kupil podjetje.
V bistvu je Intel leta 1986 preklical to pogodbo.
In AMD K5 je bil arhitekturno naprednejši kot pentium:
V primerjavi s Pentiumom (P5, P54) je imel naslednje prednosti:
1. Notranja arhitektura temelji na RISC.
2. Šest izvajalnih enot: K5 ima pet enot za celoštevilsko računanje in eno enoto za računanje v plavajoči vejici, medtem ko je imel Pentium le 2 celoštevilski.
3. Out-of-Order izvajanje: Ukazi v dveh celoštevilskih cevovodih se lahko izvajajo v poljubnem vrstnem redu. Zato cevovod potrebuje še stopnjo za zavezovanje in umikanje (commit and retirement), v kateri se ugotavlja pravilen vrstni red ukazov.
4. Boljše napovedovanje skokov: Skočni predpomnilnik (BTB) je bil štirikrat večji kot Pentiumov.
5. Večji L1 predpomnilnik: K5 ima 16KB predpomnilnika za ukaze in 8KB za podatke.
6. Izboljšano preslikovanje predpomnilnika: L1 predpomnilnik pri K5 je set asociativen s stopnjo asociativnosti 4, medtem ko je stopnja asociativnosti pri Pentiumu enaka 2.
7. Preimenovanje registrov
8. Špekulativno izvajanje: K5 uporablja špekulativno izvajanje v RISC jedru za zmanjšanje cevovodnega zastoja.
Izboljšave so lahko upravičile P-ratings, ki jih je K5 potreboval za konkuriranje Pentiumu. Medtem ko je bil K5 močnejši kot Pentium v celoštevilskih operacijah, je bil pri operacijah s plavajočo vejico približno 25% počasnejši. Noben procesor iz družine K5 ni podpiral MMX tehnologije.
Največji problem pa je bil da ni mogel doseči visokih frekvenc in je zato ostal v Intelovi senci.
Medtem ko je K6 dejansko jedro proceorja NexGen, saj je AMD kupil podjetje.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: ricola78 ()
Jan987 ::
ma dej ne se kregat kaj je boljše. pač kupiš tisto kar je takrat price/performence za tisti denar ki ga imaš na razpolago in če bi bil recimo pentium 3000mhz toliko kolikor je amd 64 3000+ pa bi se mogoče celo odločil za intela.
nodes ::
aha IBM je Intelu prodal X86 arhitekturo leta 1980 vendar je IBM zaradi The Sherman Anti-Trust Acta zahteval še enega proizvajalca..odločitev Intela je padla na AMD, ki je bila takrat že uveljavljena firma saj njene korenine segajo v šestdeseta leta prejšnjega stoletja
Utk ::
Seveda je. IBM ni prodal x86 arhitekture, ker je nikdar ni imel. IBM je izbral Intel (in njegovo arhitekturo) za dobavitelja procesorjev za PC (v današnji obliki). Druga možnost je bila takrat Motorola. Po 286 se je pa IBM nekak odpovedal PC-ju. In poskrbel še za konkurenco. Ker PC je bil od začetka zelo odprt, vsaka firma je lahko delala komponente,pri procesorju je pa to malo težje. No, Intel ga je moral tolk odpret da je lahko dobil konkurenco.
Poldi112 ::
K5 je bil jajce. Teoreticno je bil mogoce dober, v praksi pa ne. Pa se mocno je zamujal. Tudi P rating mislim da je takrat imel samo Cyrix. In zato je P rating prisel na slab glas, ker je bil Cyrix v floating point precej zanic in dalec za Intel-om.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
xenon74 ::
@ nodes
INTEL
1978 - 5/8/10MHz 8086 iAPX86, 16-bit, 3.0µ
1979 - 5/8 MHz 8088, 8-bit, 3.0µ
1980 - 6/10/12 MHz 80186 iAPX186 in 80188 8-bit/16-bit, 1.5µ (uporaba v krmilnikih)
1982 - 6/10/12 MHz intel286 P2, 16-bit, 1.5µ
1985 - 16/20/25/33 MHz intel386DX P3, 32-bit, 1.5µ
1988 - 16/20/25/33 MHz intel386SX, 16-bit, 1.5µ
1990 - 20/25 MHz intel386SL, 16-bit, 1.0µ (ISA kompatibilen)
1989 - 25/33/50 MHz intel486DX P4, 32-bit, 1.0µ
1991-92 - 16/20/25/33 MHz intel486SX P4s/P23, 32-bit, 1.0µ (brez mat. koprocesorja)
AMD
1982 - 5/8/10MHz Am8086, 16-bit, 3.0µ
1982 - 5/8 MHz Am8088, 8-bit, 3.0µ
1982 - 5/8/10MHz Am80 186, 16-bit, 3.0µ
1982 - 5/8/10MHz Am80 188, 16-bit, 3.0µ
1982 - 8/12/16MHz Am80 286, 16-bit
1991 - 16/20/25/33 MHz Am386DX, 32-bit, 0.8µ
1991 - 16/20/25/33 MHz Am386SX, 16-bit, 0.8µ
1993 - 20/25/33/40/50 MHz Am486DX, 32-bit
1993 - 20/25/33/40/50 MHz Am486SX, 32-bit
1994 - 40/50/66/80 MHz Am486SX2, 32-bit, 0.7µ
INTEL
1978 - 5/8/10MHz 8086 iAPX86, 16-bit, 3.0µ
1979 - 5/8 MHz 8088, 8-bit, 3.0µ
1980 - 6/10/12 MHz 80186 iAPX186 in 80188 8-bit/16-bit, 1.5µ (uporaba v krmilnikih)
1982 - 6/10/12 MHz intel286 P2, 16-bit, 1.5µ
1985 - 16/20/25/33 MHz intel386DX P3, 32-bit, 1.5µ
1988 - 16/20/25/33 MHz intel386SX, 16-bit, 1.5µ
1990 - 20/25 MHz intel386SL, 16-bit, 1.0µ (ISA kompatibilen)
1989 - 25/33/50 MHz intel486DX P4, 32-bit, 1.0µ
1991-92 - 16/20/25/33 MHz intel486SX P4s/P23, 32-bit, 1.0µ (brez mat. koprocesorja)
AMD
1982 - 5/8/10MHz Am8086, 16-bit, 3.0µ
1982 - 5/8 MHz Am8088, 8-bit, 3.0µ
1982 - 5/8/10MHz Am80 186, 16-bit, 3.0µ
1982 - 5/8/10MHz Am80 188, 16-bit, 3.0µ
1982 - 8/12/16MHz Am80 286, 16-bit
1991 - 16/20/25/33 MHz Am386DX, 32-bit, 0.8µ
1991 - 16/20/25/33 MHz Am386SX, 16-bit, 0.8µ
1993 - 20/25/33/40/50 MHz Am486DX, 32-bit
1993 - 20/25/33/40/50 MHz Am486SX, 32-bit
1994 - 40/50/66/80 MHz Am486SX2, 32-bit, 0.7µ
http://setiweb.ssl.berkeley.edu/team_display.php?teamid=30319
MrStein ::
Za orientacijo, Motorola je leta 1979 (78?) imela 32 bitno serijo 68000. (8 MHz, samo ne vem katerega leta)
(32-bitni naslovni prostor, a lahko kdo reče "640KB" ? )
(32-bitni naslovni prostor, a lahko kdo reče "640KB" ? )
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
PrimozR ::
Jah HP je pa ne-vem-kdaj-že mel 64-bitni procesor k se je IIRC za kalkulatorje uporablu, sam kaj k je mel bus 4 bite širok.
ricola78 ::
@Poldi: K5(imam enega doma - PR100) je imel PR in je bil nekako bolj natančen kot Cyrixov. Imaš prav, da je zamujal in kot sem omenil že prej so ga mučile nizke frekvence, da bi lahko suvereno konkuriral Pentiumu. Pa tudi propagando je imel Intel vedno mnogo boljšo kot AMD. K5 se predvsem ni uveljavil tudi zato ker ga je kmalu zamenjal K6.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: ricola78 ()
Poldi112 ::
In kaksna je delovna frekvenca tega tvojega procesorja? Ker imel sem ga tudi sam, vsaj mislim da je bil k5, ker bili so 5x86 in 5k86 od amd (lahko da se motim o oznakah). In ker sem se igral z navijanjem tega procesorja mislim da bi se spomnil, ce oznaka ne bi bila enaka frekvenci. Zalostno je bilo edino to da sem ga moral nastaviti na 90MHz da je bil stabilen (K5-100). Je pa tudi res da je bil ventilator/hladilnik precej beden.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
ricola78 ::
Isti je kot tvoj in deluje na 100MHz. Sicer je iz serije 5k86.
Sicer si serije sledijo takole
1. 5k86 :
K5 PR75 (75MHz), 1995
K5 PR90 (90MHz), 1995
K5 PR100 (100MHz), 1996
2. K5
K5 PR120 (90MHz), 1996
K5 PR133 (100MHz), 1996
K5 PR166 (116MHz), 1997
Link
K5 in 5k86 sta arhitekturno malenkost drugačna, zato so tudi drugačni Performance Ratingi.
5x86 pa je v bistvu arhitekturno enak kot 486, le da ima 16kB predpomnilnika (namesto 8) in mislim da je deloval na 120 in 133MHz.
133MHz varjanta naj bi bila performančno primerjliva z P75.
Sicer si serije sledijo takole
1. 5k86 :
K5 PR75 (75MHz), 1995
K5 PR90 (90MHz), 1995
K5 PR100 (100MHz), 1996
2. K5
K5 PR120 (90MHz), 1996
K5 PR133 (100MHz), 1996
K5 PR166 (116MHz), 1997
Link
K5 in 5k86 sta arhitekturno malenkost drugačna, zato so tudi drugačni Performance Ratingi.
5x86 pa je v bistvu arhitekturno enak kot 486, le da ima 16kB predpomnilnika (namesto 8) in mislim da je deloval na 120 in 133MHz.
133MHz varjanta naj bi bila performančno primerjliva z P75.
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | AMD 5200+ razlika med procesorjemaOddelek: Strojna oprema | 1209 (1093) | mesoreznica |
» | AMD izdal nova Phenoma II (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Procesorji | 9048 (6776) | rgv45vg4t335 |
» | AMD: 65 nmOddelek: Novice / Procesorji | 4009 (2777) | Metabond |
» | Procesorske noviceOddelek: Novice / Procesorji | 3413 (2440) | PrimozR |
» | Intel Developer Forum 2005Oddelek: Novice / Procesorji | 3238 (2765) | xenon74 |