Hickey, vodja letalskega programa pri Oddelku za računalniško varnost Direktorata za znanost in tehnologijo pri Službi za domovinsko varnost je s svojo ekipo lani dobil Boeing 757. Letalo je bilo parkirano na stezi v Atlantic Cityju, Hickeyjeva ekipa pa je vdrla vanj. V dveh dneh. Podrobnosti iz varnostnih razlogov ne razkrivajo, so pa povedali, da so vdrli prek RF (radio), s katerim letalo komunicira. Zanimiv je bil odziv drugih varnostnih strokovnjakov, ki so dejali, da so za te ranljivosti načeloma vedeli že leta in da ne predstavljajo hujših nevarnosti.
Toda piloti zanje niso vedeli. Ko so imeli marca letos tehnični sestanek, so bili piloti pri American Airlines in pri Delti hudo presenečeni, ko so jih seznanili s tem, in zaradi dolgoletnega prikrivanja nekoliko nejevoljni. Četudi je napako v praksi težko izkoristiti, želijo piloti vedeti vse o letalih, ki jih pilotirajo. Glavni problem je seveda ogromna cena, ki je povezana s spreminjanjem kode na letalih. Ker je treba vsako spremembo preizkušati, certificirati in validirati, strokovnjaki opozarjajo, da bi bili stroški zamenjave ene same vrstice okrog milijona dolarjev. Letal je pač veliko.
Novejša letala, kot so Boeing 737, 787, Airbus A350 in podobna, imajo nekaj zaščite, ker so nastajala v letih, ko je bila računalniška varnost v zavesti. Boeing 757 pa je iz nekih drugih časov, ko ni bilo tako samoumevno, da bo v vsak računalniški sistem nekdo slej ali prej poizkušal vdreti. Takih starejših letal je v flotah okrog 90 odstotkov. Kako zelo ranljiva so, pa ne bomo izvedeli, ker so podrobnosti o vdoru tajne.
