Google - Google je razvil nov odprtokodni algoritem za stiskanje slik v format JPEG, ki ob enaki kakovosti ustvari 29-45 odstotkov manjše datoteke kakor uveljavljeni libjpeg. Nov algoritem so poimenovali Guetzli, kar v švicarski nemščini pomeni piškot. Njegova glavna prednost je združljivost nazaj, saj so stisnjene slike popolnoma združljive s standardom JPEG, tako da težav s prikazovanjem ni. Poznamo namreč tudi nekaj radikalno novih algoritmov (denimo RAISR ali WebP), ki terjajo nove odjemalce in se zato na internetu ne primejo.
Format JPEG pač prinaša izgube (lossy format), zato rezultat ni enak izvirniku. Google je izvedel preizkuse in ti so pokazali, da so ljudem bolj všeč fotografije, ki so stisnjene z Guetzlijem kakor libjpegom, četudi so bile enako velike. Glavna Guetzlijeva pomanjkljivost je večja računska zahtevnost, zato stiskanje traja dlje. Toda ker je rezultat boljši in manjši, je cena sprejemljiva.
Stiskanje v JPEG sestavljajo tri stopnje: transformacija v barvnem prostoru, diskretna kosinusna transformacija in kvantizacija.
Ja in (huffman / RLE) kodiranje kot zadnji korak.
Drugače pa je primerjava z običajnim libjpeg, ki ne vsebuje nobenih psiho-vizualnih optimizacij in boljši rezultat ni presenečenje. Boljša primerjava bi bila z mozjpeg.
Čudna stvar pa je to, da so za optimizacijo v kodirniku uporabili njihovo "butteraugli" metriko (https://github.com/google/butteraugli), kar je vse lepo in prav, ampak številko 35% so dobili, ko so potem primerjali s to isto metriko. Če je kodirnik sam uporablja to metriko, ni nobenega presenečenja, da je boljši v njej kot konkurenca. V klasičnih metrikah SSIM in PSNR pa občutno slabši rezultat. Kljub temu mislim, da je korak naprej - prav zaradi te metrike.
Nazadnje, ko sem probal ta kodirnik pa je bil optimiziran za visoko kakovostno kodiranje (quality 90 do 99), nižje pa je metrika razpadla in so bili rezultati slabši.
Kvantizacija (oziroma pripadajoča tabela) ni bila nikoli predpisana v standardu, zato jo vsaka aplikacija, ki podpira izvoz JPEG določa po svoje, zato se doda v JFIF (datoteko). Google je torej le našel malo boljšo tabelo.
Mimogrede obstaja še četrta stopnja, in sicer RLE.
Kvantizacija (oziroma pripadajoča tabela) ni bila nikoli predpisana v standardu, zato jo vsaka aplikacija, ki podpira izvoz JPEG določa po svoje, zato se doda v JFIF (datoteko). Google je torej le našel malo boljšo tabelo.
Ne, niso le najšli boljšo kvantizacijsko matriko. Uporabljajo podobno tehniko kot v mozjpeg Trellis quantization. Torej za vsako sliko izračuna idealno kvantiazcijsko matriko za to sliko - glede na metriko.
Ne razumem, od kod ideja, da so rezultati zdaj lepši? Glede na vzorčno sliko bi trdil ravno nasprotno, saj se dobro vidi občutna izguba detajlov (še posebej vidno pri spodnjem robu očesa) in barv (pri Guetzli verziji manjka zelena v očesu, ki tam potegne precej bolj v sivo).
O okusih ne bomo razpravljali, poanta stiskanja datotek pa ni to, da bi bila datoteka vidno predrugačena (in bi bil rezultat potem zaradi subjektivnih razlogov komu bolj "všeč"), ampak je poanta stiskanja datotek zmanjšanje datoteke ob čim manjših spremembah in izgubah kvalitete (pri čemer je izguba kvalitete ravno izguba originalnih barv in originalnih detajlov).
Ne razumem, od kod ideja, da so rezultati zdaj lepši? Glede na vzorčno sliko bi trdil ravno nasprotno, saj se dobro vidi občutna izguba detajlov (še posebej vidno pri spodnjem robu očesa) in barv (pri Guetzli verziji manjka zelena v očesu, ki tam potegne precej bolj v sivo).
O okusih ne bomo razpravljali, poanta stiskanja datotek pa ni to, da bi bila datoteka vidno predrugačena (in bi bil rezultat potem zaradi subjektivnih razlogov komu bolj "všeč"), ampak je poanta stiskanja datotek zmanjšanje datoteke ob čim manjših spremembah in izgubah kvalitete (pri čemer je izguba kvalitete ravno izguba originalnih barv in originalnih detajlov).
Ko se govori o t.i. "lossy" kompresiji so izguba detajlov in popačene barve neizogibne, vprašanje je le, na kakšen način se te napake pojavljajo in kako opazne so. In ja, tu je subjektivno zaznavanje zelo pomembno, saj se formati kot je jpeg ne ukvarjajo toliko z absolutno minimizacijo napak, ampak raje s tem da bojo napake povprečnemu človeku čim manj opazne.
V tem konkretnem primeru, ki je prikazan ne moreš reči, da je libjpeg slika striktno boljša od guetzli oziroma obratno. Prva ima namreč en kup artefaktov okoli očesa, v drugi pa so ti veliko manj opazni. Kot si opazil, pa ima tudi druga nekaj pomanjkljivosti. Tako da je popolnoma stvar okusa katera ti izgleda boljše. V eni so bolj natančno ohranjene določene visokofrekvenčne komponente, druga pa da več teže na druge komponente.
Se ne bi rajši spravili na RAW lossless? Oz. boljše vprašanje: kdaj?
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
Jaz ne vidim razlike med jpg standard 100 in 84%. Med jpg standard 84% in guetzli 95% ni nobene razlike v velikosti (vsaj v tem primeru). Pri guetzli 85 pa opazim razliko.
