Prijavi se z GoogleID

» »

Moorov zakon pol stoletja pozneje

Moorov zakon pol stoletja pozneje

Slo-Tech - Pred natanko 50 leti, 19. aprila 1965, je Gordon Moore, vodja oddelka za raziskave in razvoj podjetja Fairchild Semiconductor ter soustanovitelj Intela, objavil članek Stlačiti več komponent na integrirana vezja. V članku je izpostavil dejstvo, da se je v predhodnem desetletju število tranzistorjev v čipih vsako leto podvojilo. Moore je smelo napovedal, da bo to držalo še naslednjih 10 let, kar bi v praksi pomenilo potisočerjenje zmogljivosti do leta 1975. Imel je bolj prav, kot si je lahko zamislil.

Resda je leta 1975 napoved nekoliko popravil in zapisal, da bo podvojitveni čas zaradi večjih zaradi naraščajočih stroškov znaša raje dve leti in ne eno, a eksponentna narava rasti je ostala. Danes se v povezavi z Moorovim zakonom, ki je to ime dobil čisto spontano v desetletju po objavi, navadno omenjata vrednosti 18 ali 24 mesecev za podvojitev števila tranzistorjev. Kljub čedalje večji miniaturizaciji je Moorov zakon zdržal do danes in njegova posledica so moderne elektronske naprave. Danes v žepu nosite bistveno več računske moči, kot je je imel Apollo, da je priletel na Luno. Cena računske moči je v tem času upadla za milijardokrat.

V omejenem svetu eksponentni zakoni slej ali prej trčijo ob fizikalne zakonitosti in enako se bo neizbežno zgodilo tudi z Moorovim zakonom. Bistveno vprašanje je, kdaj. Moore je dejal, da pričakuje, da bi lahko že v tem desetletju zaškripalo. Približujemo se namreč povsem fizikalnim omejitvam, saj je krčenje litografskega procesa doseglo skorajda že atomske razdalje. Pri zviševanju frekvence jeder smo zgornjo mejo že dosegli, zato so se razvijalci čipov preusmerili v večjedrne izdelke. Podobno je tudi pri zviševanju gostote NAND-pomnilnika, kjer je bilo treba tranzistorje začeti zlagati v tri dimenzije. Kako dolgo bo torej Moorov zakon še zdržal? Prvi indici, da se utegnemo bližati koncu eksponentnega dela krivulje rasti, so že tu.

Vseeno je pogled nazaj impresiven. Kadarkoli v zgodovini se je katerakoli tehnologija spremenila za razred velikosti, je to prineslo izjemne spremembe v družbi. Najprej smo grede prekopavali z lastno močjo, kasneje smo vpregli živali, tehnologija in fosilna goriva pa so število zaposlenih, ki pridelajo hrano za cel planet, zreducirale na nekaj odstotkov. Sedaj pa pomislimo, da je računska moč v zadnjih 50 letih napredovala za skoraj devet velikostnih razredov. Produkcija in analiza podatkov še nikdar nista bili tako enostavni in razvejani. Možnost obdelave ogromnih podatkovnih baz je ustvarila povsem nove načine raziskav in znanstvene discipline, npr. analiziranje nakupovalnih navad ali drugih socioekonomskih parametrov, ki jih lahko natančneje kot kadarkoli pridobimo z družabnih omrežij. V informacijski dobi so informacije obilnejše kot kdajkoli prej, drugo vprašanje pa je, ali smo zaradi tega bolje obveščeni in kaj pametnejši.

Da se je Moorov zakon obdržal tako dolgo, se moramo zahvaliti še enemu dejstvu, ki ga inženirji pogosto prezrejo - zelena revolucija. Razvoj novega čipa je še vedno peklensko drag, njegova končna cena pa je nizka samo in izključno zato, ker jih prodajo na milijone. Če se prebivalstvo Zemlje in njegov standard vseh 50 let ne bi konstantno dvigovala, tako da je čedalje več ljudi lahko kupovalo elektroniko, bi verjetno Moorovemu zakonu hitro odklenkalo. Ali je bila najprej gospodarska rast in potem rast števila prebivalstva ali obratno, je vprašanje o kuri in jajcu, neizpodbitno dejstvo pa je, da tega ne bi bilo, če vseh teh milijard ne bi bili sposobni nahraniti.

Fiziki na eni strani opozarjajo, da se bližamo fizikalnim omejitvam, pragmatiki ugotavljajo, da smo zelo blizu točke, ko bo potrošna elektronika dovolj dobra za vse naše potrebe, zgodovinarji vedo, da se je že ničkolikokrat reklo, da je zgodovine konec, pa je nikoli ni bilo in se je napredek nadaljeval (resda včasih tudi s tisočletnimi nazadovanji!), psihologi pa svarijo, da ljudje nimamo nikoli dovolj. Prihodnost Moorovega zakona je odvisna od tega, kdo od teh ljudi ima bolj prav.

43 komentarjev

SimplyMiha ::

pragmatiki ugotavljajo, da smo zelo blizu točke, ko bo potrošna elektronika dovolj dobra za vse naše potrebe


Kar seveda ne bo držalo, ko pridemo do AI.

Lonsarg ::

Čisto iz ekonomskega stališča gledano, mase ljudi ne bodo več kaj dosti prispevale v razvoj hitre elektronike, ker kupujejo sicer draga izdelke, ampak vedno manjši delež cene teh izdelkov pride v žepe proizvajalcev čipov.

pegasus ::

Če bi nekaj lahko bilo "dovolj dobro" za celo populacijo, bi npr. že nekaj stoletij vsi nosili enaka oblačila, ker so že vsaj toliko časa dovolj dobra. A jih ne in si neki čudaki zmišljujejo novo modo vsako sezono. Tako da tu ni konec zgodbe.

nurse013 ::

Ja, rumene rutice in modre kapice...
:)
you gotta be kidding me...

Lonsarg ::

No ni konec zgodbe pri napredku elektronike vsekakor ne. Zna pa biti počasi konec zgodbe pri napredku tiskanja vezij iz monokristalov(vseh ne samo silicija) in kako dolgo obdobje stagnacije, dokler kaka popolnoma drugačne tehnologije ne nadomesti tega.

mk766321 ::

Danes v žepu nosite bistveno več računske moči, kot je je imel Apollo, da je priletel na Luno.


Ta stavek je dober :)

killa bee ::

dokler niso začeli dajati jedro zraven jedra je še mogoče bil morov zakon resničen, zdj pa samo dajejo jedro zraven jedra, to lahko počnejo kokr dolg hočejjo in tako povečujejo število tranzistorjev

Zheegec ::

Več jeder nekako ne spada v moorov zakon?
"božja zapoved pravi; <Spoštuj očeta in mater>,
ne govori pa o spoštovanju sodstva."
Janez Janša, 29.04.2014

blackbfm ::

dokler niso začeli dajati jedro zraven jedra je še mogoče bil morov zakon resničen, zdj pa samo dajejo jedro zraven jedra, to lahko počnejo kokr dolg hočejjo in tako povečujejo število tranzistorjev


malo bluziš... glej zmogljivost na watt, ne št jeder

francek1 ::

Tale stavek še najboljše opiše dejstva: "pragmatiki ugotavljajo, da smo zelo blizu točke, ko bo potrošna elektronika dovolj dobra za vse naše potrebe" Dejansko se je to pri namiznih računalnikih že zgodilo, telefoni pa so na dobri poti. Če pogledamo recimo zadnje modele Galaxyjev recimo opazimo, da je novih funkcionalnosti od modela do modela manj. Večini zadošča zmogljivost trojke.
Kdor se je že rodil učen se lahko reži...

pegasus ::

Zato ker večina razmišlja v trenutnih okvirih, ki jih ni sposobna presečt. Že Ford je rekel, da če bi ljudi vprašal, kaj želijo, bi rekli "hitrejše konje" ...
Počakaj da se nevronske mreže zaredijo v UI in da se zgodi preskok v razmišljanju, kaj to pomeni za UI ...

Okapi ::

Od prvega letala do Concorda in Jumbo jeta je minilo okoli 70 let. V naslednjih 40 letih se je razvoj potniških letal, kar se hitrosti in velikosti tiče, praktično ustavil. Prvič v zgodovini človeštva oziroma tehnologije smo celo nazadovali v hitrosti transporta. Iz Evrope v Ameriko ni več mogoče priti tako hitro, kot je bilo mogoče priti pred 30 leti.

Procesorje razvijajo približno 60 let. Se bo zgodilo podobno kot z letali?

pegasus ::

Če razvoj meriš z hitrostjo, vsekakor. Če si sposoben uvest še kaka druga merila (učinkovitost, dostopnost, ...), nikakor.

carota ::

Cena računske moči je v tem času upadla za milijardokrat.

Ekonomisti pa pravijo, da je deflacija hudič ... ;)

blackbfm ::

Tale stavek še najboljše opiše dejstva: "pragmatiki ugotavljajo, da smo zelo blizu točke, ko bo potrošna elektronika dovolj dobra za vse naše potrebe" Dejansko se je to pri namiznih računalnikih že zgodilo


Za pisarno / internet dobiš soliden komp poceni.. za karkoli drugega se moraš še vedno skeširat.

Če pogledamo recimo zadnje modele Galaxyjev recimo opazimo, da je novih funkcionalnosti od modela do modela manj.


foto senzorji se bodo šele zdaj začel res dobro razvijat, 4k ali več, realtime hdr, hd slo-motion in podobni bonbončki.. porabo je treba še zbit na dol oz na nek način povečat avtonomijo...

francek1 ::

blackbfm je izjavil:

Tale stavek še najboljše opiše dejstva: "pragmatiki ugotavljajo, da smo zelo blizu točke, ko bo potrošna elektronika dovolj dobra za vse naše potrebe" Dejansko se je to pri namiznih računalnikih že zgodilo


Za pisarno / internet dobiš soliden komp poceni.. za karkoli drugega se moraš še vedno skeširat.

Če pogledamo recimo zadnje modele Galaxyjev recimo opazimo, da je novih funkcionalnosti od modela do modela manj.


foto senzorji se bodo šele zdaj začel res dobro razvijat, 4k ali več, realtime hdr, hd slo-motion in podobni bonbončki.. porabo je treba še zbit na dol oz na nek način povečat avtonomijo...

Koliko promilov uporabnikov pa točno ve, kaj je HDR? Kaj ti bo 4K, če pa ga za praktično uporabo na telefonu skoraj ne rabiš (razen Cardboarda)?
Kdor se je že rodil učen se lahko reži...

MindFreak ::

Še vedno moram plačat skoraj 10k€, da bi imel en domač računalniček za CFD simulacije poganjat. :'(
"Science is interesting and if you don't agree you can fuck off."

Olórin ::

francek1 je izjavil:

blackbfm je izjavil:

Tale stavek še najboljše opiše dejstva: "pragmatiki ugotavljajo, da smo zelo blizu točke, ko bo potrošna elektronika dovolj dobra za vse naše potrebe" Dejansko se je to pri namiznih računalnikih že zgodilo


Za pisarno / internet dobiš soliden komp poceni.. za karkoli drugega se moraš še vedno skeširat.

Če pogledamo recimo zadnje modele Galaxyjev recimo opazimo, da je novih funkcionalnosti od modela do modela manj.


foto senzorji se bodo šele zdaj začel res dobro razvijat, 4k ali več, realtime hdr, hd slo-motion in podobni bonbončki.. porabo je treba še zbit na dol oz na nek način povečat avtonomijo...

Koliko promilov uporabnikov pa točno ve, kaj je HDR? Kaj ti bo 4K, če pa ga za praktično uporabo na telefonu skoraj ne rabiš (razen Cardboarda)?


Torej kar želiš povedati je to, da če uporabniki ne vedo kaj je neka novo razvita funkcija to po tvojem mnenju pomeni da niso razvili nič novega?
Meniš torej, da če je nekaj, kar so razvili po TVOJEM mnenju neuporabno, to pomeni, da niso razvili nič novega?

HDR je sicer že zelo stara tehnologija, ki jo samo izboljšujejo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Olórin ()

pegasus ::

MindFreak je izjavil:

Še vedno moram plačat skoraj 10k€, da bi imel en domač računalniček za CFD simulacije poganjat. :'(
Plačaj 1k in najami to računsko moč kot storitev ;)
Sicer za 10k€ hardvera ne boš nekih velikih cfdjev gonil. Če vračunaš še kak komercialni softver, pa sploh ne.
Če želiš optimalno vložit teh 10k€ v hardver, ti tudi lahko svetujem.

cegu ::

killa bee je izjavil:

dokler niso začeli dajati jedro zraven jedra je še mogoče bil morov zakon resničen, zdj pa samo dajejo jedro zraven jedra, to lahko počnejo kokr dolg hočejjo in tako povečujejo število tranzistorjev


Ne morejo. So omejeni z velikostjo. Ko velikost vezja začne dosegat desetino valovne dolžine (pri 2.0GHz je ta 15cm, desetinka tega torej 1.5cm), začneš dobivat problem (vezje se spreminja v anteno, torej seva, torej imamo izgube, leva stran čipa lahko brezvrvično sprejema signal desne strani čipa in povzroča motnje cikla, itd...).

Tudi zato ostajamo pri ~2.2Ghz pri večjedrnikiih.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: cegu ()

N4m31355 ::

cegu je izjavil:

killa bee je izjavil:

dokler niso začeli dajati jedro zraven jedra je še mogoče bil morov zakon resničen, zdj pa samo dajejo jedro zraven jedra, to lahko počnejo kokr dolg hočejjo in tako povečujejo število tranzistorjev


Ne morejo. So omejeni z velikostjo. Ko velikost vezja začne dosegat desetino valovne dolžine (pri 2.0GHz je ta 15cm, desetinka tega torej 1.5cm), začneš dobivat problem (vezje se spreminja v anteno, torej seva, torej imamo izgube, leva stran čipa lahko brezvrvično sprejema signal desne strani čipa in povzroča motnje cikla, itd...).

Tudi zato ostajamo pri ~2.2Ghz pri večjedrnikiih.


Nimajo si hashwell proci 3Ghz+?

Olórin ::

single core pohitritve so 3ghz+, ja. Vsa jedra hkrati pa ne.

Drugače bi že vsa jedra tekla na 5 in več ghz. Pa temu ni tako. Pride do preveč napak.
Zatakne se tudi pri izjemno nekonkurenčni porabi elektrike in pretiranemu gretju.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Olórin ()

blackbfm ::

Koliko promilov uporabnikov pa točno ve, kaj je HDR?


Nevem, ampak ne rabis bit nek ekspert da vidis da so doloceni deli na fotografiji preosvetljeni ali premalo. Sploh pa pri videu.

Kaj ti bo 4K, če pa ga za praktično uporabo na telefonu skoraj ne rabiš (razen Cardboarda)?


Spet je ravno to nuja za hdr.. Senzorji ze lahko zajamejo sliko z različnimi nastavitvami naenkrat ampak s tem pada locljivost.. Na foto podrocju smo se dalec..

Markoff ::

pegasus je izjavil:

Če bi nekaj lahko bilo "dovolj dobro" za celo populacijo, bi npr. že nekaj stoletij vsi nosili enaka oblačila, ker so že vsaj toliko časa dovolj dobra. A jih ne in si neki čudaki zmišljujejo novo modo vsako sezono. Tako da tu ni konec zgodbe.

Ja, ampak mere se kaj dosti niso spremenile. Dobro, v srednjem veku so živeli bolj suhi in nižji ljudje, danes obratno. Ampak 4 metrskih oblačil z 200 cm obsegom pasu verjetno ne bodo proizvajali še vsaj 100.000 let, če sploh. Članek lepo piše o tem, da nekje trčiš ob fiziko. Pri človeku trčiš ob njegove zmožnosti zaznavanja. Bistveno boljše kakovosti nima smisla producirati, če je naši senzorji niso sposobni zaznavati.
Lahko pa oblečeš isti kos plastike v drugo znamko in zanjo računaš 3x toliko kot za konkurenčni kos plastike. Ali je to napredek ali ne, pa je diskutabilno. :)
Novorek idiokracije:
posebaj, skropucalo, inžinir, intiligenca/intelegenca, apsolutno, anEks.

pegasus ::

Saj na to ciljam - zame so cunje done deal že vsaj 300 let, pa nek čuden folk še vedno vsako leto kupuje nove iz nekih bizarnih razlogov, ki se jim reče moda.
Če elektronika obstane na vseh fizikalnih mejah, potem bo zmagal tisti, ki bo vsako leto "izumil" čipe druge barve in trdil, da je pa zdaj to to ... "green is the new black" style :D

nekikr ::

Članek lepo piše o tem, da nekje trčiš ob fiziko. Pri človeku trčiš ob njegove zmožnosti zaznavanja.

Omenjaš dve čisto različni stvari. Prvi del stavka pravi, da trčiš ob fiziko kar se tiče pospešitve obstoječe tehnologije. Torej na 10GHz procesorji pač ne bodo šli, zaradi fizike. Ne pomeni pa to, da jih ne rabimo, zelo jih rabimo (in ne samo CPU ampak seveda vse kar pride zraven).
Drugi del je sicer resničen, ampak do tja nam manjka še ohoho izboljšav. Trenutno stanje je daleč od neke tehnološke utopije. Če padeš le na DPI vojno pri trenutnih mobilcih potem je to morda že res, pa še tam je prostora vsaj za nekaj velikostnih razredov.

Lahko pa oblečeš isti kos plastike v drugo znamko in zanjo računaš 3x toliko kot za konkurenčni kos plastike. Ali je to napredek ali ne, pa je diskutabilno. :)

To ne paše v to temo, ker o tem ni govora. O tem lahko debatiraš v kakšni marketing/ekonomski temi. Moorov zakon je tehnološka zadeva in ni povezan s prodajo tekstila.

Lonsarg ::

Moda nima nobene veze z tehničnom napredkom, moda je pač en od mnogih primerov človeka po spremembah, pa četudi niso napreden, ampak zaradi spremembe same po sebi.

Dejanskih zidov pa je mnogo in kar naprej ob njih trkamo, ni izvzeto da ne obstaja tudi kak ultimativni zid fizike, ki bo totalno ustavil razvoj. Ampak to je nedokazljivo, ker nikoli ne veš ali si že na zidu ali je še kaj:)

Ampak tukaj niti ne govorimo o zidu, pač pa prepreki, ki ustavi eksponentni razvoj na nekaj manj eksponentnega ali celo neeksponentnega in tukaj ne gre za če, ampak za kdaj.

Dr_M ::

single core pohitritve so 3ghz+, ja. Vsa jedra hkrati pa ne.


A dej no, kaksne so pa to neumnosti?
A ti locis med base frekvenco in turbo?
Ce vzamemo za primer i7 4790K, ima osnovno frekvenco 4GHz (na tej frekvenci delujejo vsa jedra hkrati), turbo pa 4.4GHz. Seveda ima potem za turbo razlicne mnozilnike, ampak vecina boljsih plat omogoca tudi 4.4GHz na vseh jedrih hkrati, ce ustrezajo vsi pogoji (temperatura je najbolj pomembena).
Prakticno vsi i5 in i7 za desktop so 3GHz+ osnovna frekvenca na vseh jedrih, potem se turbo (izjema so varcni modeli, 65W, 45W in 35W TDP z nizjimi frekvencami)
The reason why most of society hates conservatives and
loves liberals is because conservatives hurt you with
the truth and liberals comfort you with lies.

AndrejO ::

Markoff je izjavil:

Pri človeku trčiš ob njegove zmožnosti zaznavanja. Bistveno boljše kakovosti nima smisla producirati, če je naši senzorji niso sposobni zaznavati.

Naši senzorji predvsem niso sferične krave. Visokih frekvenc zvoka nismo sposobni zaznavati, pa vseeno zaznamo razliko v barvi zvoka. Zmožnost razločevanja dveh barvnih odtenkov je omejena, pa kljub temu zaznamo nenaravne površine na slikah narave, ki so posledica premajne lestvice. Čeprav niti pod razno ne bomo videli ene točke na papirju, če je ta natisnjena s 600DPI ali pa z 1200DPI, pa so v času vzpona laserskoh tiskalnikov z eksperimenti ugotovili, da 1200DPI tisk nekoliko manj utruja bralca, kot pa 600DPI tisk.

Naši senzorji so zelo zanimiva in ne nujno predvidljiva tehnologija. Marketinška redukcija na sferične krave ne pove vedno vsega. Nekje zagotovo obstaja meja "rasterizacije", ki je še smiselna, vendar pa se jo verjetno ne da predvideti zgolj matematično in brez eksperimenta. Krave niso sferične.

BigWhale ::

Zahtevamo piksle velikosti planckove dolzine. :>

nsignific ::

Zheegec je izjavil:

Več jeder nekako ne spada v moorov zakon?


Zagotovo ne spada. Tole vse skupaj je zelo čudno.

nekikr ::

Kako ne. Saj imaš graf zgoraj. Samo število jeder ne šteje, šteje pa posledično povečanje tranzistorjev v njih.

roko granata ::

Zdi se mi, da bo qbit postavil nove omejtive še preden jim bo zares uspelo iztrošit stari bit. Kaj to pomeni za Moorov zakon, si ne predstavljam najbolje. Sicer pa je vse skupaj mineštra špekulacije s ščepcom šloganja.

Zgodovina sprememb…

Lonsarg ::

Par posledic konca Moorovega zakona za litografijo:
Ena stvar se je že zgodila - SSDji so se žal nehali cenit(oziroma se zelo počasi)
ena stvar se pa še bo - skaliranje zmogljivosti čipov bo potekalo z specifično dizajniranimi čipi namesto z manjšanjem tranzistorja. Primer, če CPU pač ni dovolj mačan za kak AI program narediš specifičen čip za AI software, SoftwareOnChip. Nekaj podobnega kot imamo z dekodiranji videa, ki bi preveč CPU obremenilo in imamo special dekoderje vgrajene.

Recimo zdaj eno tako spekulativno ugibanje, Intel popuši, ker najnovejši Adobe premier teče občutno hitreje na specifičnem Adobe čipu, kot na Intelovem.

nekikr ::

Ena stvar se je že zgodila - SSDji so se žal nehali cenit(oziroma se zelo počasi)

Kaj? A ti nič ne spremljaš trga SSDjev? Cena vztrajno pada. Danes si lahko že čisto vsak kupi 250GB, pred enim letom je bil standard 120GB.

Primer, če CPU pač ni dovolj mačan za kak AI program narediš specifičen čip za AI software, SoftwareOnChip.

Ne, ne in ne. Vsak program je čisto drugačen, da bi ga z nekimi čipi reševal in enostavno ni prostora na plošči, da bi prilimal gor 10.000 posebnih čipov. CPU bo kar lepo ostal, morda se pridruži še kakšna popolnoma splošna stvar, kot je ta video dekoder, za Adobe pa sigurno ne bo posebnega čipa.

ker najnovejši Adobe premier teče občutno hitreje na specifičnem Adobe čipu

Ne. Da to drži mora potem ta čip delovati samo z Adobe Premierjem. Če je kompatibilen z vsem ostalim, potem ne bo nič hitrejši. Ekonomija obsega je pa druga stvar, ki bo preprečila kakšno masovno tranzicijo na posebne čipe.

Okapi ::

Cena diskov na gigabajt je recimo nehala eksponentno padati.



Še dobro, da je nehala naraščati tudi potreba po velikih diskih;)

Zgodovina sprememb…

  • zavarovalo slike: gzibret ()

Lonsarg ::

@nekir
Člankov na to temo je kar nekaj, grafi cene na tranzistor pri 28nm ratujejo vodoravni, nižji nanometri NISO prinesli bistveno cenejšega tranzistorja, za par faktorjev manjša pocenitev, kot smo jo imeli zadnja desetletja, članki tudi razložijo da to ni nobena začasna zagata. Ekonomija SSDjev ima svojo gibanje cen zaradi marsikaterih ekonomskih razlogov, tako da lahko niha precej po svoje v krajšem časovnem obdobju. Dolgoročno(na grafu več let) je pa podvržena ceni na tranzistor in ta graf je že skoraj vodoraven. Nvidia in AMD sta oba preskočila 20nm generacijo, ker je tako malo izboljšanja, da se ne splača razvijat novega čipa:


http://www.extremetech.com/computing/12...

Glede SoftwareOnChip sem govoril zelo dolgoročno(10-20 let), kar si vam je nekaterim očitno težko predstavljati. Livarne bodo razvile vedno bolj high level orodja za dizajn čipovja(kot se je zgodilo pri programiranju), ter cenovno ugodne customizacije, da bomo prišli do faze, kjer boš lahko dizarniral svoj čip in boš dobil en wafer takih čipov. Dizajniral pa boš brez znanja elektronike kar v programski kodi. Pač prihodnost bo kar pestra, ko se ne bomo več zanašali na število tranzistorjev.

Kar se tiče bolj kratkoročnih planov specializiranih čipov pa tole:
http://www.extremetech.com/extreme/1203...
http://www.extremetech.com/computing/11...

Zgodovina sprememb…

  • zavarovalo slike: gzibret ()

nekikr ::

Cena diskov na gigabajt je recimo nehala eksponentno padati.

Kar je daleč od laži:
Ena stvar se je že zgodila - SSDji so se žal nehali cenit(oziroma se zelo počasi)


Dolgoročno(na grafu več let) je pa podvržena ceni na tranzistor in ta graf je že skoraj vodoraven.

Seveda. Ampak to ne spremeni dejstva, da se SSDji, pa tudi HDDji, še vedno močno cenijo. Eksponentno ali linearno. Kaj bo čez 50 let pa veš toliko kot kamen.

Lonsarg ::

Ampak v kontekstu te teme(Moorov zakon) je vsaka linearna izboljšava stagnacija, ne smeš dobesedno vzeti vsake črke napisane. Seveda bodo izboljšave, čez desetletja pojma nimamo kaj bo, kratkoročno pa je cenitev SSDjev, kot smo je vajeni mrtva.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Lonsarg ()

nekikr ::

Moorova predikcija (zakon je precej premočna beseda) še vedno drži. Saj imaš v novici zapisano, da morda proti koncu desetletja ne bo več tako, ampak morda bo pa tako kot z nafto (ki jo je zmanjkalo že vsaj 20x v zadnjih 50 letih).
Cena SSDjev tu ni pomembna niti malo v tej oceni pohitritev računske moči oz. števila tranzistorjev. Je pa vseeno dejstvo, da cene padajo precej močno in neke upočasnitve ni zaznati (se pravi, če izvzamemo enkratna pomanjkanja zaradi specifični zadev). Poglej borzo čipov, če imaš dostop, ali kakšno drugo IT borzo komponent.
Oprosti, ampak neumno je razlagati, da je cenitev mrtva, če se namesto 10x ceni samo še za faktor 9.

Okapi ::

Klasični diski se zadnje tri leta cenijo 10x počasneje, kot so se v obdobju 1990-2010.

O.

Lonsarg ::

@nekikr, preberi članke, NVIDIA in AMD z svojimi poslovnimi potezami sporočata da je eksponentne rasti tranzistorjev konec. GPU je namreč podobno kot SSD zadeva, ki se skalira z številom tranzistorjev(o čemer govori moorov zakon).

Brez skrbi da imajo tako SSDji kot GPUji še zaloge pri optimizaciji kje drugje poleg števila tranzistorjev(nova Nvidina generacija 9xx je precej velika izboljšava brez povečanja števila tranzistorjev), ampak nobena druga optimizacija razen skaliranja z tranzistorji ni eksponentna(vsaj zaenkrat). Pa tudi če se taka zadeva pojavi bo moorov zakon še vedno mrtev, ker ne govori o rasti in ceni čipov, pač pa govori zgolj o tranzistorjih.

10nm tehnologija, ki je recimo dve leti stran bo cirka podvojitev tranzistorjev od 28nm tehnologije. To pa je 5 let torej 60 mesecev za podvojitev, namesto moorove napovedi 18-24 mesecev.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Lonsarg ()

Jst ::

All things considered, tehnologija gre vseeno naprej, z Mooreom ali brez.
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Moorov zakon pol stoletja pozneje

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
4310416 (5097) Jst
»

Memristorji bodo zamudili

Oddelek: Novice / Pomnilnik
398233 (6459) Matthai
»

Eksaflopi do leta 2018?

Oddelek: Novice / Ostale najave
92318 (1863) Matevžk
»

Intelov predsednik odhaja v pokoj

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
223043 (1775) sirotka
»

Nanotube

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
141591 (1591) Ziga Dolhar

Več podobnih tem