Intel - Gordon Moore, ki je ustanovil podjetje Intel in ga poznamo kot očeta Moorovega zakona o eksponentnem povečevanju zmogljivosti računske moči, je v umrl v 95. letu starosti. Iz Intela so sporočili, da je umrl v petek zvečer v svojem domu na Havajih.

S svojim prijateljem Robertom Noyceom je Intel ustanovil leta 1968 in ga vodil do leta 1975, ko je postal predsednik. Štiri leta pozneje je bil imenoval za predsednika upravnega odbora in izvršnega direktorja, kar je ostal do leta 1987. Odtlej je bil le še predsednik podjetja, leta 1997 je postal zaslužni predsednik in se leta 2006 povsem upokojil.

Kljub njegovemu izjemnemu prispevku k razvoju čipov, bo v širši javnosti verjetno ostal znan zlasti kot očeta Moorovega zakona. Leta 1965 je opazil, da se število tranzistorjev v procesorjih podvoji približno vsakih 18 mesecev, in napovedal, se bo to nadaljevalo. Kasneje je svojo napoved nekoliko popravil na dve leti, znana pa je predvsem izpeljanka tega zakona, da se enako hitro povečuje...

Slo-Tech - Odkar je Intelov soustanovitelj Gordon Moore pred pol stoletja bistroumno ugotovil, da na enaki površini vsaki dve leti dobimo dvakrat več tranzistorjev, kar z drugimi besedami predstavlja eksponentno povečevanje računsko moči glede na ceno in potratnost, smo se kar razvadili. Inženirji so vsako leto predstavljali nove, boljše, hitrejše čipe, vsakih nekaj let pa so proizvodni postopek prestavili na manjšo litografijo. Fiziki v zadnjem času opozarjajo, da trkamo na skrajne fizikalne meje mogočega, ko gre za zmanjševanje litografije, kjer je fundamentalna omejitev velikost atomov. Če želimo slediti Moorovemu zakonu, pričakujemo preboj z novimi tehnologijami, kot so spintronika, tranzistorji na tunelski efekt ipd. Kaj pa če bo prihodnost drugačna?

Intelov podpredsednik in vodja oddelka za tehnologijo in proizvodnjo William...

Slo-Tech - Pred natanko 50 leti, 19. aprila 1965, je Gordon Moore, vodja oddelka za raziskave in razvoj podjetja Fairchild Semiconductor ter soustanovitelj Intela, objavil članek Stlačiti več komponent na integrirana vezja. V članku je izpostavil dejstvo, da se je v predhodnem desetletju število tranzistorjev v čipih vsako leto podvojilo. Moore je smelo napovedal, da bo to držalo še naslednjih 10 let, kar bi v praksi pomenilo potisočerjenje zmogljivosti do leta 1975. Imel je bolj prav, kot si je lahko zamislil.

Resda je leta 1975 napoved nekoliko popravil in zapisal, da bo podvojitveni čas zaradi večjih zaradi naraščajočih stroškov znaša raje dve leti in ne eno, a...

ComputerWorld - Te dni v Portlandu v Oregonu v ZDA poteka 22. konferenca na temo superračunalnikov, kjer se pametni ljudje srečajo in razmišljajo, kako sestaviti še hitrejše in zmogljivejše stroje. Namreč, trenutni rekorder je Cray XT5 z 224.256 jedri, ki domuje v Oak Ridge National Laboratory in zmore 2,3 petaflopa operacij na sekundo. Smeli načrti 11.000 tam zbranih mož pa so gradnja superračunalnika, ki bo vsaj tisočkrat zmogljivejši. Te supermašine v razredu eksa, naj bi omogočile iskanje odgovorov na nekatera vprašanja znanosti, za katera trenutno enostavno nimamo dovolj surove moči - med drugim študij podnebja, obnašanje fuzijskih reaktorjev pri milijonih stopinj Celzija in podobno.

Mejo teraflopa smo dosegli leta 1997, nato pa smo potrebovali 11 let za dosego petaflopa, kar je dosti bolje od Moorovega zakona. Kdaj bomo torej zmogli eksaflop? Bojda okrog leta 2018, če bo Moorov zakon obveljal. Trenutno najmočnejši superračunalnik porabi 7 MW, tisočkrat hitrejši pa bi lahko požrl do 2 GW,...

Intel - Intel je včeraj objavil novico, da se bo njihov predsednik uprave Craig Barrett umaknil. Položaj namerava zapustiti maja po skupščini delničarjev, je dejal. Barrett se je Intelu pridružil leta 1974 in je od takrat do danes zasedal vrsto funkcij. Med leti 1998 in 2005 je bil izvršni direktor, nato pa predsednik uprave. Pri starosti 69 let se je odločil, da je napočil čas za upokojitev.

Barret je obiskoval Stanford, kjer je diplomiral, magistriral in leta 1964 še doktoriral na materialih. Na univerzi je ostal še deset, ko ga je v svoje vrste zvabil Intel, kjer je delal z mnogo znanimi ljudmi iz sveta tehnologije, denimo Robertom Noyceom, soizumiteljem integriranega vezja in mikročipa, Gordonom Moorom, ki ga poznamo po Moorovem zakonu, in Andyjem Groovom. Po 35 letih dela bo sedaj njegovo mesto zasedla Jane E. Shaw.

Ars Technica - Mooron zakon ... kaj je že to? Gordon Moore je bil soustanovitelj Intela, ki je daljnega leta 1965 zapisal nenapisan zakon, ki je kasneje dobil njegovo ime -- Moorov zakon. V njem je zapisal svoja predvidevanja glede rasti računalniške moči in povečevanja števila. Natančneje, število tranzistorjev na kvadratnem palcu se vsako leto podvoji, medtem ko se surova računska moč procesorjev podvoji vsakih 18 mesecev, je rekel. Še en pogled na ta zakon si lahko preberete na ARSTehnica. Klik!

Slo-Tech - Novico nam je poslal danes hiper-pridno-aktivni Žiga Dolhar.

No, verjetno bodo res - čez približno 15 let, kakor IBMjevi strokovnjaki napovedujejo prve izdelke. Karbonovi atomi, 100.000-krat manjši od človeškega lasu, bodo po besedah Velikega modrega nasledile silicij, ko s slednjim ne bo več moč izdelovati manjših tranzistorjev. V laboratoriju jim je že uspelo narediti prvo polje iz t.i. "nanotub" (boljšega prevoda žal ne poznam), ki je imitiralo vrata "NOT" ter, seveda, delovalo. Po besedah strokovnjakov so hitrejši, manjši, se manj grejejo ter porabijo manj energije (že slišim overclockarje tam zadaj... proizvajalci hladilnikov pa v jok :]) Pri IBMju pričakujejo da bodo z uporabo karbonovih molekul lahko sledili Moorovemu zakonu (zgolj za novince: ustanovitelj Intela, Gordon Moore, je petinšestdesetega napovedal, da se bo zmogljivost (pravzaprav število tranzistorjev) procesorjev podvojila na vsakih 18 mesecev), ki pa že nekaj časa ne velja več. Pričetek temeljitejšega...