Slo-Tech - Odkar je Intelov soustanovitelj Gordon Moore pred pol stoletja bistroumno ugotovil, da na enaki površini vsaki dve leti dobimo dvakrat več tranzistorjev, kar z drugimi besedami predstavlja eksponentno povečevanje računsko moči glede na ceno in potratnost, smo se kar razvadili. Inženirji so vsako leto predstavljali nove, boljše, hitrejše čipe, vsakih nekaj let pa so proizvodni postopek prestavili na manjšo litografijo. Fiziki v zadnjem času opozarjajo, da trkamo na skrajne fizikalne meje mogočega, ko gre za zmanjševanje litografije, kjer je fundamentalna omejitev velikost atomov. Če želimo slediti Moorovemu zakonu, pričakujemo preboj z novimi tehnologijami, kot so spintronika, tranzistorji na tunelski efekt ipd. Kaj pa če bo prihodnost drugačna?
Intelov podpredsednik in vodja oddelka za tehnologijo in proizvodnjo William Holt opozarja, da bo prihodnost manj eksponentna, kot si predstavljamo. Na konferenci v San Franciscu je povedal, da bodo omenjene nove tehnologije predstavljale naslednje stopnje v razvoju računalništva in da bodo prenesle popolnoma drugačen pristop. Pričakujemo lahko velike izboljšave v porabi energije, a za ceno znižanja hitrosti. Z drugimi besedami se utegne Moorov zakon kmalu posloviti oziroma ga bo treba preinterpretirati tako, da bo opisoval računsko moč glede na porabljeno energijo. Tu so mogoči še veliki prihranki, saj smo zelo daleč od teoretične meje, za katero resda še ne vemo, če je v praksi dosegljiva.
Tudi prihranki pri porabi energije niso zanemarljiva kakovostna stopnja v razvoju, saj bomo za uspešno implementacijo interneta stvari (IoT) potrebovali varčno elektroniko in zmogljive baterije - najraje oboje. Po drugi strani pa poraba električne energije v podatkovnih centrih in njihov ogljični odtis rasteta z zaskrbljujočo stopnjo, dodaja Holt. V prihodnosti bo torej računska moč predvsem - manj požrešna.
Holt je pojasnil tudi, da Intel preučuje, kako bodo prilagodili svoje tovarne na nove tehnologije, a se še niso odločili, v katero smer so bodo sprva podali. Tranzistorji na kvantni efekt so trenutno še zelo v povojih, spintronika pa je nekoliko bliže komercializaciji.
"Z drugimi besedami se utegne Moorov zakon kmalu posloviti oziroma ga bo treba preinterpretirati tako, da bo opisoval računsko moč glede na porabljeno energijo."
A dejansko kateri od vas "koristi" ta raw power? Noben. 'nuff said.
Najboljsa vedezevalka. Ever.
The reason why most of society hates conservatives and
loves liberals is because conservatives hurt you with
the truth and liberals comfort you with lies.
In koliko časa nas loči da en naredi zaenkat fizična zložljiva očala v škatlici 5x5x2CM ki so povezana z wi-fi na telefon in delujejo kot VR, telefon se zadaj napihne v obliko miške, tipkovnico "wasd" je ohišje od očal.
(Če)"pričakujemo preboj z novimi tehnologijami, kot so spintronika, tranzistorji na tunelski efekt ipd" To bi bilo kr vredu ja. Škoda bi bilo takih potencialov niti probat ne uresničit.
Enkrat decembra pred novim letom smo se dobili s starimi prijatelji na pijači v home town in "naši" gostilni. Takrat sem imel "predavanje", da bo v prihodnosti pomembno bolj to, koliko toplote se da efektivno odvesti, kot pa sam raw power. Alkohol za mene, ki ga pijem enkrat na par let, je naredil čuden učinek prerokovanja. Imel sem kristalno kuglo v žepu takrat. Čuden feeling, definitivno.
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
Sam to gledam boj kot eno vejo. Performance procesorji se bodo še razvijali (precej počasneje sicer). Tako ko se je šlo pred dobrimi 10 leti množično v večjedrne procesorje, ker se enojedrnim ni več splačalo dvigati frekvence oz bi bilo potrebno vlagati eksponentno sredstev za precej manjše pohitritve. Pa je tudi danes precej kode še serijske. Smernica performance/W je zelo dobrodošla in jo je močno opaziti v zadnjih letih (sploh od recimo Core 2xxx naprej). Paralelno kodo se bo čedalje več portalo na grafike, ker so po zasnovi mnogo bolj primerne za to. Poleg tega se bodo znale same "poganjati" čedalje bolj, tako da bo še iz tega naslova CPU razbremenjen. Prihodnost je v "rahlo namenskih" čipih, ki se se bodo počasi tudi selila v SoC-e, če bodo množično koristna (kot se sedaj že nekaj let dogaja močan razvoj integriranih grafik v CPU).
Je pa res, da določene veje "splošni javnosti" ne bodo toliko koristne morda. Performance/W pa ej definitivno dobra in uporabna smernica razvoja za mase "pisarniških" ljudi. Ta trg je po masi daleč največji.
Čez 20 let bo William Holt v Wikipediji omenjen ob boku Billovih 640KB RAM. Človeški možgani porabjo okoli 20W. To naj bo regulativna ideja, smer stremenja.
Namen čipov se spreminja (Industry 4.0) in tu bodo prišli v poštev heterogeni sistemi z arhitekturnimi spremembami (HSA). Težje pa bo tak sistem programirati brez novih programskih modelov in konceptov. AMD s podporniki in opensource skupnost so že aktivni na tem področju. Imajo tudi podoben plan [6/19/2014]Energy Efficiency of APUs, kar se tiče tega članka.
Dobro, saj obstaja CUDA in OpenCL (ki se nadgrajuje z omenjenim HSA). Ampak potencial teh sistemov bomo (imho) v naslednjem desetletju šele tržili. Nvidia bolje da vstane kjer je; pri težki mašineriji in umetni inteligenci, ker trga za to ne bo zmanjkalo.
(Če)"pričakujemo preboj z novimi tehnologijami, kot so spintronika, tranzistorji na tunelski efekt ipd" To bi bilo kr vredu ja. Škoda bi bilo takih potencialov niti probat ne uresničit.
Kar lahko se zgodi, da nas pred tem čaka kar dolgo obdobje molže stare tehnologije z malimi popravki. (Downsizing all over again. Daš turbino na 3 cil., dobiš V8 killerja, anede fantje, anede?)
I used to be with it, but then they changed what it was.
Now what I'm with isn't it and what's it seems weird
and scary to me. It'll happen to you!
Ravno o tem sem govoril. Čedalje več po arhitekturi namenskih čipov, ki se bodo morda celo kdaj "dodali v SoC", bodo pa kar se da avtonomni, da ne bo potrebe po močnem splošnonamenskem procesorju (CPU). Pri grafikah se ravno sedaj dodaja take tehnologije v procesorje.
(Če)"pričakujemo preboj z novimi tehnologijami, kot so spintronika, tranzistorji na tunelski efekt ipd" To bi bilo kr vredu ja. Škoda bi bilo takih potencialov niti probat ne uresničit.
Kar lahko se zgodi, da nas pred tem čaka kar dolgo obdobje molže stare tehnologije z malimi popravki. (Downsizing all over again. Daš turbino na 3 cil., dobiš V8 killerja, anede fantje, anede?)
Zanimivo da V8 tudi po 50 letih še vedno dela, tista jetra s tremi cilindri bodo pa pri 200.000 km za na odpad ali pa bo treba menjat motor.
Upati je, da se bo Intel zganil. V nasprotnem primeru ga bo ARMada povozila. Primerjava performans ARM-a v Applovem iPad Pro in Macbooku taistega proizvajalca pokaze, da je iPad Pro znatno hitrejsi, pri cemer porabi znatno manj energije.
V splosnem vidim prihodnost v tablicah ali hibridnih tablica-prenosnik napravah. Njihove performanse bodo dovolj dobre ("good enough") za povprecnega Janeza, za vse ostalo bo na voljo oblak (npr. Amazonov EC2 ali kaj sorodnega).
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.
Upati je, da se bo Intel zganil. V nasprotnem primeru ga bo ARMada povozila. Primerjava performans ARM-a v Applovem iPad Pro in Macbooku taistega proizvajalca pokaze, da je iPad Pro znatno hitrejsi, pri cemer porabi znatno manj energije.
V splosnem vidim prihodnost v tablicah ali hibridnih tablica-prenosnik napravah. Njihove performanse bodo dovolj dobre ("good enough") za povprecnega Janeza, za vse ostalo bo na voljo oblak (npr. Amazonov EC2 ali kaj sorodnega).
am, ne. še avtorji (anandtech) povedo, da to ni res. prvič, večinoma je core-m3 hitrejši, drugič, core-m3 je dvojedrni procesor s tdp-jem 4.5W, podobno kot dvojedrni A9X (oba med kratkimi "bursti" oz. "race to finish" porabita do dvakrat več). tretjič, A9X je zelo dovršen kos inženiringa, v katerega gredo veliki denarci in ki pelje scat vso preostalo arm-jevsko konkurenco. da se core-m lako kosa s tem na terenu tablic je kar dosežek. četrtič, IPC performansa A9X ima trenutno več opraviti s "širšim" jedrom in večjim predpomnilnikom. to so še "poceni" načini za zviševanje performanse, slej ko prej pa je na ta račun ne moreš več zviševati. pobereš nizko viseče sadje in potem stvari ratajo precej težje.
Nekdo je je rekel ob splavitvi P4 (jp, pentium 4) da bo eventuelno laufal pr 10Ghz. P4 je bil 15 let nazaj? A se kdo kj spomni?
Verjetno več keša potegnejo iz varčejših procov kot pa zmogljivih in razvoj bo šel proti dobičku.
če bi se danes spravili še enkrat probat projekt netburst, pa če bi stavili vse na to, bi jim morda ratalo, samo na koncu bi imeli 10Ghz čipe s 300W porabe, ki bi bili malenkost hitrejši od predhodnikov na 4Ghz in 100W porabe.
CF z hi end GPU dotolče trenutno najzmogljiveši CPU. Torej Potrebujemo CPU ki bo 2x zmoglivejši in imel porabo 2w.
asic čipi pa potolčejo gpu za manjšo porabo. samo an asic čipih ne moreš rendrat grafike, še manj poganjat OSa.
Tole je dejansko en tak bizaren post... ASIC že v sami svoji kratici pomeni application specific integrated circuit. Jasno da so lahko manjši, imajo manjšo porabo itd. CPU-ji so programabilni, niso application specific. GPU-ji so (danes) programabilni, niso application specific. V začetku so bile grafične kartice dejansko ASIC. ASIC ni programabilna zadeva.
Dokler so apetiti ni nič bizarno, mogoče se kot skriva kak polprevodnik ki operira z stotino napetosti današnjih, pol je še biologija, mogoče je tam kaj.
CF z hi end GPU dotolče trenutno najzmogljiveši CPU. Torej Potrebujemo CPU ki bo 2x zmoglivejši in imel porabo 2w.
asic čipi pa potolčejo gpu za manjšo porabo. samo an asic čipih ne moreš rendrat grafike, še manj poganjat OSa.
Tole je dejansko en tak bizaren post... ASIC že v sami svoji kratici pomeni application specific integrated circuit. Jasno da so lahko manjši, imajo manjšo porabo itd. CPU-ji so programabilni, niso application specific. GPU-ji so (danes) programabilni, niso application specific. V začetku so bile grafične kartice dejansko ASIC. ASIC ni programabilna zadeva.
saj nekako je to bil point posta, ane. reči, da gpu "potolče" cpu nima posebnega smisla, ker cpu počne druge in bolj obširne stvari kot shaderji v gpuju, tako kot nima smisla asic čipa primerjat z gpujem.
...ker cpu počne druge in bolj obširne stvari kot shaderji v gpuju, tako kot nima smisla asic čipa primerjat z gpujem.
CPU bo vedno izraziteje opravljal vlogo delagotorja. ASIC, zapečeni 'namenski čipi' ne pridejo v poštev za masovno proizvodnjo. Predvsem potrebujemo možnost realno-časovne rekonfiguracije logike (izboljšan pristop k FPGA). Tako bomo lahko na enem čipu učinkoviteje poganjali različne namenske programe (običajno DSP).
In res, GPGPU (GENERAL PURPOSE) je daleč od ASIC (APPLICATION SPECIFIC).
Malo poglejte po akademskih sferah, kaj se razvija v okviru projekta "human brain" in v manjši meri za square kilometer array in podobne velike inštalacije. Cilji so zmanjšanje porabe energije za tri ali več velikostnih razredov do 2020, če želijo poganjat ekvivaletn možganov, bodo morali nekako prilesti iz 20MW na 20W. Osebno dvomim, da je v tem območju digitalna logika, izvedena s tranzistorji, prava izbira. Nekaj sem o tem že govoril.
Enkrat decembra pred novim letom smo se dobili s starimi prijatelji na pijači v home town in "naši" gostilni. Takrat sem imel "predavanje", da bo v prihodnosti pomembno bolj to, koliko toplote se da efektivno odvesti, kot pa sam raw power. Alkohol za mene, ki ga pijem enkrat na par let, je naredil čuden učinek prerokovanja. Imel sem kristalno kuglo v žepu takrat. Čuden feeling, definitivno.
To ni prerokba, ker se s tem ukvarjajo odkar obstajajo čipi. Vsak normalno razgledan in izobražen računalničar pozna odvisnost med zmogljivostjo silicija , in proizvedeno toploto.
V armu je prihodnost. In intel to ve, zato se jim pa tresejo hlače
Ni videti.
Intel se bolj boji tega da bi AMD crknil in bi potem imel monopol na trgu. Potem bi lahko zapadel pod protimonopolno zakonodajo v ZDA in bi ga razbili na več neodvisnih podjetij, ki bi bila stroškovno manj učinkovit. Sicer malo verjetno v zadnjem času, ampak povsem možno.
Zato celo ARM podpira, oz. ga je celo licenciral v enem obdobju (XScale).
...ker cpu počne druge in bolj obširne stvari kot shaderji v gpuju, tako kot nima smisla asic čipa primerjat z gpujem.
CPU bo vedno izraziteje opravljal vlogo delagotorja. ASIC, zapečeni 'namenski čipi' ne pridejo v poštev za masovno proizvodnjo. Predvsem potrebujemo možnost realno-časovne rekonfiguracije logike (izboljšan pristop k FPGA). Tako bomo lahko na enem čipu učinkoviteje poganjali različne namenske programe (običajno DSP).
In res, GPGPU (GENERAL PURPOSE) je daleč od ASIC (APPLICATION SPECIFIC).
Spet, to je stara zadeva.
Xilinx se je celo z IBMom povezal, da se bo določene programe izvajalo direktno na njihovih programabilnih ASICih, namesto na CPU. Bo pač za vsak task čip preprogramiran.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
Also, intel je kupil altero z namenom, da bo vgrajeval fpga logikov same xeon proce. Microsoft recimo to že počne na mašinah, ki poganjajo bing. Efekt je ta, da zato potrebujejo nekje 10x manj mašin kot konkurenca.
Anyway, intlovci so že pred časom govorili o 4096 jedrnih procih z porabo v današnjih okvirih ... kar jim manjka je tu znanje paralelnega programiranja med širokimi množicami programerjev in orodja, ki bi to kvalitetno podpirala. Tako da če se kdo od vas mota po FRIjih in podobnih ustanovah ter se znajde pred zaporedno kodo, jo najprej zabrišite v smeti in prepišite problem tako, da ga bo moč izvajati vzporedno. Svet vam bo hvaležen :)
Intel se bolj boji tega da bi AMD crknil in bi potem imel monopol na trgu. Potem bi lahko zapadel pod protimonopolno zakonodajo v ZDA in bi ga razbili na več neodvisnih podjetij, ki bi bila stroškovno manj učinkovit. Sicer malo verjetno v zadnjem času, ampak povsem možno.
Zato celo ARM podpira, oz. ga je celo licenciral v enem obdobju (XScale).
Ubistvo je. Če bi intlu blo vseeno za mobile, nebi blo tolk fokusa na tem področju. Pa tudi subvecioniral nebi te naprave (tablice, telefoni itd...)
Je že. Ampak zdaj se to reprogramira v design-time (za ENO aplikacijo). Želimo pa run-time (za MNOŽICO aplikacij). Nekakšen kompromis med generičnimi in specifičnimi enotami.
