» »

Odkrit tretji tip hadronov

Odkrit tretji tip hadronov

CERN - Hadroni so sestavljeni subatomski delci, ki sestojijo iz kvarkov. Standardni model nas uči, da obstajajo kvarki šestih okusov (gor, dol, čar, čudnost, vrh, dno), ki imajo naboj bodisi +2/3 bodisi -1/3 osnovnega naboja. Obstajajo tudi antikvarki, ki so ravno nasprotno nabiti. Kvarki se lahko združujejo na dva načina, in sicer trije kvarki ali par kvark in antikvark. V prvem primeru dobimo barione z necelim polovični spinom, med katerimi sta najbolj znana proton (gor, gor, dol) in nevtron (gor, dol, dol). Par kvarka in antikvarka, ki ima celoštevilski spin, pa se imenuje mezon. (Poleg kvarkov, ki sestavljajo hadrone, standardni model opisuje še šest leptonov: elektron, muon in tau ter njihove nevtrine; štiri nosilce sile bozone ter Higgsov bozon.)

Izoliranega kvarka še nismo uspeli opaziti in ga po trenutnem poznavanju fizike tudi nikoli ne bomo. Če dva kvarka vlečemo vsaksebi, energija interakcija narašča, dokler ne doseže tako visoke vrednosti, da po Einsteinovi enačbi ekvivalence mase in energije nastaneta dva nova kvarka - postopku pravimo hadronizacija.

Teorija pa omogoča skupke štirih ali petih kvarkov, le da jih ni še nihče opazil. CERN je včeraj potrdil, da so z zanesljivostjo več kot 13 sigma našli odtis hadrona, ki ga ne moremo uvrstiti ne med barione ne med mezone. Gre za hadron Z(4430)-, ki ga je najprej odkril Belle na Japonskem, kasneje pa potrdila še CERN-ova kolaboracija LHCb. Omenjeni tetrakvark sestoji iz kvarkov čar, antičar, dol in antigor, tako da ima skupni naboj 1-. Njegova masa je približno štirikratna masa protona (4430 MeV). Poleg tega so že odkrili indice še za obstoj Zc(3900)+, ki pa bo moral na potrditev še malo počakati.

Nihče ne ve, kakšna vrsta hadronov so ti tetrakvarki. Bodisi gre za novo skupino, kot so barioni in mezoni, bodisi zgolj za neko čudno kombinacijo dveh mezonov. To se sprašujemo že od leta 2003, ko so se pojavili prvi indici o obstoju skupkov štirih kvarkov in antikvarkov, sedaj pa CERN neizpodbitno pokazal, da obstajajo. Treba jih je le še vključiti v teorijo.

23 komentarjev

LJ4L ::

Tole moram pa poslat naokol raznim kemikom in ostalim
LP from LJ

drola ::

[...]približno štirikratna masa elektrona (4430 MeV)


Prej štirikratna masa protona...
https://drola.si

vostok_1 ::

Daleč, da bi bil matematik ali kvantni fizik...ampak my gut feeling mi pravi, da nekje smo ga pošteno zalomli. Jaz vrjamem, da mora biti ustroj vesolja izjemno preprost koncept, kot prav tako "bit" teh delcev.

Je možno, da zaznavajo en in isti delec, ki se pač spreminja glede na okoliščine?

Oberyn ::

vostok_1 je izjavil:

Je možno, da zaznavajo en in isti delec, ki se pač spreminja glede na okoliščine?

He he, strune... Nisi se prvi tega spomnil.

jype ::

vostok_1> Jaz vrjamem, da mora biti ustroj vesolja izjemno preprost koncept, kot prav tako "bit" teh delcev.

Charming :)

3p ::

vostok_1 je izjavil:

Daleč, da bi bil matematik ali kvantni fizik...ampak my gut feeling mi pravi, da nekje smo ga pošteno zalomli. Jaz vrjamem, da mora biti ustroj vesolja izjemno preprost koncept, kot prav tako "bit" teh delcev.


Ja, saj tako misli večina ljudi.

Zato pa verjamejo v boga, horoskope, razredčena gosja jetra, itd.

Ghenghiz ::

vostok_1 je izjavil:

Jaz vrjamem, da mora biti ustroj vesolja izjemno preprost koncept, kot prav tako "bit" teh delcev.


Po mojem tudi. Si pa verjetno pod pojmom "ustroj vesolja" predstavljava zelo razlicni stvari. Vso gimnazijsko fiziko, na primer, se da izpeljat iz 8 fizikalnih zakonov, nekaj matematicnih aksiomov (ki so si jih izmislili ze stari grki) in nekaj konstant (pi, e, G, ...). To se na A6 plonkceglc ni treba tlacit.
To, da se da z necem zakomplicirat se ne pomeni, da je tudi osnova zakomplicirana.

Blazz ::

vostok_1 je izjavil:

Daleč, da bi bil matematik ali kvantni fizik...ampak my gut feeling mi pravi, da nekje smo ga pošteno zalomli. Jaz vrjamem, da mora biti ustroj vesolja izjemno preprost koncept, kot prav tako "bit" teh delcev.

Je možno, da zaznavajo en in isti delec, ki se pač spreminja glede na okoliščine?


Problem, ki ga imaš je, da sebe postavljaš kot mejo inteligence. kaj je preprosto in kaj ne, je pogojeno z inteligenco...

čisto butast primer, za nekega nezemljana z IQ 5000, je koncept kvarkov itd verjetno precej preprost :)

one too many ::

@vostok_1:
Če pogledaš standardni model, vidiš da je preprost in predvsem simetričen. Določene delce iz višjih družin so iskali ravno na predvidevanjih, da mora biti sistem simetričen (npr. odkrili so enega člana družine in poiskale druge).

Na nek način imaš prav. Različnim količinam naboja, mase in spina damo različna imena za delce. To naredimo zaradi abstrakcije, da lažje razumemo pojave. Delcev namreč ne smeš razumeti kot neke fizične stvari (npr. kot žoge). Na primer nevtrini nimajo mase (OK, zelooo majhno) in naboja. To si težko predstavljaš kot žogo. Kako ima lahko delec brez mase gibalno količino*? To ni ravno kot žoga. Iz lastnosti pa sledi, da je to delec in ne nosilec interakcije ali kaj drugega.

Sicer pa kot pravi @gheghiz.

*Odkrili so ga ravno tako. V beta rapzadih je nekaj odneslo del energije in gibalne količine. Tako gre tudi detekcija nevtrinov - posredno preko reakcij.

alexa-lol ::

Ghenghiz je izjavil:

vostok_1 je izjavil:

Jaz vrjamem, da mora biti ustroj vesolja izjemno preprost koncept, kot prav tako "bit" teh delcev.


Po mojem tudi. Si pa verjetno pod pojmom "ustroj vesolja" predstavljava zelo razlicni stvari. Vso gimnazijsko fiziko, na primer, se da izpeljat iz 8 fizikalnih zakonov, nekaj matematicnih aksiomov (ki so si jih izmislili ze stari grki) in nekaj konstant (pi, e, G, ...). To se na A6 plonkceglc ni treba tlacit.
To, da se da z necem zakomplicirat se ne pomeni, da je tudi osnova zakomplicirana.


A poznaš kako knjigo, ki se loti tega popolnoma deduktivno iz osnovnih spoznanj in da je vse matematično popolnoma logično in pravilno.

one too many je izjavil:

@vostok_1:
Če pogledaš standardni model, vidiš da je preprost in predvsem simetričen. Določene delce iz višjih družin so iskali ravno na predvidevanjih, da mora biti sistem simetričen (npr. odkrili so enega člana družine in poiskale druge).

Na nek način imaš prav. Različnim količinam naboja, mase in spina damo različna imena za delce. To naredimo zaradi abstrakcije, da lažje razumemo pojave. Delcev namreč ne smeš razumeti kot neke fizične stvari (npr. kot žoge). Na primer nevtrini nimajo mase (OK, zelooo majhno) in naboja. To si težko predstavljaš kot žogo. Kako ima lahko delec brez mase gibalno količino*? To ni ravno kot žoga. Iz lastnosti pa sledi, da je to delec in ne nosilec interakcije ali kaj drugega.

Sicer pa kot pravi @gheghiz.

*Odkrili so ga ravno tako. V beta rapzadih je nekaj odneslo del energije in gibalne količine. Tako gre tudi detekcija nevtrinov - posredno preko reakcij.


Iz sledi poti delcev probajo dobiti možne sile in njihovo časovno spreminjanje, ki bi najbolje opisalo to gibanje?

Zgodovina sprememb…

  • zavarovalo slike: gzibret ()

alexa-lol ::

Blazz je izjavil:

vostok_1 je izjavil:

Daleč, da bi bil matematik ali kvantni fizik...ampak my gut feeling mi pravi, da nekje smo ga pošteno zalomli. Jaz vrjamem, da mora biti ustroj vesolja izjemno preprost koncept, kot prav tako "bit" teh delcev.

Je možno, da zaznavajo en in isti delec, ki se pač spreminja glede na okoliščine?


Problem, ki ga imaš je, da sebe postavljaš kot mejo inteligence. kaj je preprosto in kaj ne, je pogojeno z inteligenco...

čisto butast primer, za nekega nezemljana z IQ 5000, je koncept kvarkov itd verjetno precej preprost :)


Problem je da ne povejo na človeku prijazen način.

Rečejo: "Vesolje ima 11 dimenzij", in potem začenjo operirati z mravljo ki hodi po nitki in nekimi mikro vesolji, ki so stlačena v 3 dimenzijah.

Rekl bi tkole: Imama podatke. Imamo neke enačbe. Izkaže se da je najbolj enostavna rešitev če imamo 11 spremenljivk, zato rečemo da ima vesolje 11 dimenzij. -> To ne vem če je prav (naj me kdo popravi), ampak ti je pa bolj jasno.

Blazz ::

alexa-lol je izjavil:

Blazz je izjavil:

vostok_1 je izjavil:

Daleč, da bi bil matematik ali kvantni fizik...ampak my gut feeling mi pravi, da nekje smo ga pošteno zalomli. Jaz vrjamem, da mora biti ustroj vesolja izjemno preprost koncept, kot prav tako "bit" teh delcev.

Je možno, da zaznavajo en in isti delec, ki se pač spreminja glede na okoliščine?


Problem, ki ga imaš je, da sebe postavljaš kot mejo inteligence. kaj je preprosto in kaj ne, je pogojeno z inteligenco...

čisto butast primer, za nekega nezemljana z IQ 5000, je koncept kvarkov itd verjetno precej preprost :)


Problem je da ne povejo na človeku prijazen način.

Rečejo: "Vesolje ima 11 dimenzij", in potem začenjo operirati z mravljo ki hodi po nitki in nekimi mikro vesolji, ki so stlačena v 3 dimenzijah.

Rekl bi tkole: Imama podatke. Imamo neke enačbe. Izkaže se da je najbolj enostavna rešitev če imamo 11 spremenljivk, zato rečemo da ima vesolje 11 dimenzij. -> To ne vem če je prav (naj me kdo popravi), ampak ti je pa bolj jasno.


pravkar si potrdil mojo trditev :). Šalo na stran....

v osnovi nisem govoril o tem, kako se predstavi človeku, temveč, da je pač človek omejen z limitom inteligence, s tem pa tudi razumevanja kompleksnosti. Če mi ne zastopimo delovanja vesolja, še ne pomeni, da je neka stvar kompleksna, neglede na predstavo... vem filozofiram :)

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Blazz ()

Zheegec ::

String theory ima napačno ime, zato vsi jemljejo to preveč resno. Hipoteza bi bilo bolj pravilno. Tudi sami "sting theorists" priznavajo, da model sicer matematično štima, samo preizkusno pa sploh ne, dejansko še niti niso ugotovili, kako bi to lahko testirali.

Anyway, LHC je kar v kratkem času in na 50% moči dal že par zanimivih rezultatov. Odlično! Sedaj pa čakanje na 100% moč...

antonija ::

Kolikor sem sam bral je precej poenostavljena verzija vesoljnih teorij napisana v Physics of the impossible (poleg vseh ostalih filmskih trikov). Je pa zame (kemijski faks) to ze precej dumbed-down verzija, ampak nek zacetek je. Ce se prav spomnim je ravno tam en stavek, ki je precej podoben temu: Izkaže se da je najbolj enostavna rešitev če imamo 11 spremenljivk
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

Ghenghiz ::

alexa-lol je izjavil:

A poznaš kako knjigo, ki se loti tega popolnoma deduktivno iz osnovnih spoznanj in da je vse matematično popolnoma logično in pravilno.


Sam je se nisem bral, ampak slisal sem pa ze nekajkrat pohvale te knjige: Just Six Numbers

Ghenghiz ::

Drugace pa lahko analiziras katerikoli ucbenik za fiziko. V vsakem bo enako: 8 enacb se "potegne iz lufta" (2. Newtonov zakon, 4 Maxwellove enacbe, zakone termodinamike & kontinuitetna enacba), vse ostalo se izpelje s pomocjo matematike, ki pa itak mora bit logicna in pravilna, drugace gremo lahko kar nazaj na drevesa.
Ali so izpeljave podane zgolj z mahanjem z rokami, je pac stvar ucbenika in torej ciljne publike. Tudi ce so, to nikakor ne pomeni, da je stvar vprasljivo dokazana v kontekstu fizike/matematike, ki jo poznamo (in ne v kontekstu knjige).

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Ghenghiz ()

vostok_1 ::

Blazz je izjavil:

vostok_1 je izjavil:

Daleč, da bi bil matematik ali kvantni fizik...ampak my gut feeling mi pravi, da nekje smo ga pošteno zalomli. Jaz vrjamem, da mora biti ustroj vesolja izjemno preprost koncept, kot prav tako "bit" teh delcev.

Je možno, da zaznavajo en in isti delec, ki se pač spreminja glede na okoliščine?


Problem, ki ga imaš je, da sebe postavljaš kot mejo inteligence. kaj je preprosto in kaj ne, je pogojeno z inteligenco...

čisto butast primer, za nekega nezemljana z IQ 5000, je koncept kvarkov itd verjetno precej preprost :)


True. Ampak jaz bi kr ekstremistično trdil, da zelo preprost. Sam nam še ni kapnilo...oz nismo še dovolj vidli.
Ampak ja...nisem jaz pravo merilo za karkoli kvantno fizikalnega.

Zheegec ::

vostok_1 je izjavil:

Blazz je izjavil:

vostok_1 je izjavil:

Daleč, da bi bil matematik ali kvantni fizik...ampak my gut feeling mi pravi, da nekje smo ga pošteno zalomli. Jaz vrjamem, da mora biti ustroj vesolja izjemno preprost koncept, kot prav tako "bit" teh delcev.

Je možno, da zaznavajo en in isti delec, ki se pač spreminja glede na okoliščine?


Problem, ki ga imaš je, da sebe postavljaš kot mejo inteligence. kaj je preprosto in kaj ne, je pogojeno z inteligenco...

čisto butast primer, za nekega nezemljana z IQ 5000, je koncept kvarkov itd verjetno precej preprost :)


True. Ampak jaz bi kr ekstremistično trdil, da zelo preprost. Sam nam še ni kapnilo...oz nismo še dovolj vidli.
Ampak ja...nisem jaz pravo merilo za karkoli kvantno fizikalnega.

jaz bi pa rekel, da ga niso zalomili. sploh, ker je pred kratkim odkrit Higgsov bozon bil napovedan s strani Standardnega modela, im potem bil dejansko odkrit.
ravno drugače je recimo z gravitacijo - odkrili smo jo že tisočletja nazaj, pa je še vedno ne razumemo najbolje.

one too many ::

@alexa-lol:
Tako nekako. Nabiti delci v magnetnem polju krožijo in iz radijev kroženja lahko ven dobiš maso, naboj ali hitrost. Ko se pa sledi razcepijo pa lahko ugotovijo, če manjka še kak nevtralni delec. No, stvari najbrž niso tako preproste, ker ima vmes prste še relativnost in še kaj. Poleg tega gre pa za množico podatkov in delcev.

@ghenghiz:
Osnovne zakone (bodisi so to trije Newtonovi zakoni, dva postulata relativnostne teorije, 4 aksiomi kvantne mehanike ali 4 maxwellove enačbe) niso "iz lufta", temveč na podlagi eksperimentov.
Seveda pa ravno tako kot pri matematiki ti osnovni zakoni/aksiomi težijo k čim večji enostavnosti. (Mar niso ravno en Evklidov aksiom dokazali z ostalimi?)

@blazz:
Ne bi rekel, da ima to opraviti z inteligenco. No, deloma že. Podobne stvari sem razlagal tudi že doktorjem inženirskih ved in niso razumeli, čeprav so kar inteligentni (tko ocena IQ zagotovo 125+). OK, tudi moja sposobnost in čas razlage sta omejena.
Za take stvari dobro razumet moraš pač študirati fiziko oz. ustrezne učbenike*. Poljudnoznanstvene knjige so sicer fajn, vendar pogosto ostanejo na ravni pravljic in medtem tudi postrežejo z napačnimi, zavajajočimi primerjavami. To me tudi moti, ker bi rad na določenih področjih težje knjige, ampak ne univerzitenih učbenikov.

*Tukaj je problem, ker (študenti) fizike pogosto "razumemo" mnogo stvari iz drugih naravoslovnih ved, kar je pa problem, ker nam manjka ustreznih temeljev. No, bolje kot nič!
+malce je tudi nadusti. Vsaj z moje strani, ampak me je lahko zabit :D

filip007 ::

Po domače povedano, smo že na poti "time travel"?
Palačinka z Ajvarjem in stopljenim sirom v mikrovalovki.

Ghenghiz ::

one too many je izjavil:

@ghenghiz:
Osnovne zakone (bodisi so to trije Newtonovi zakoni, dva postulata relativnostne teorije, 4 aksiomi kvantne mehanike ali 4 maxwellove enačbe) niso "iz lufta", temveč na podlagi eksperimentov.
Seveda pa ravno tako kot pri matematiki ti osnovni zakoni/aksiomi težijo k čim večji enostavnosti. (Mar niso ravno en Evklidov aksiom dokazali z ostalimi?)


Ko sem rekel "potegnili iz lufta" sem mislil na to, da jih (trenutno) ne znamo izpeljat in torej veljajo le kot opis (nesteto) eksperimentov. Na primer, zakaj je v nasem vesolju F=a*m in ne F=a*m^2. Na to ta trenutek nimamo drugacnega odgovora, kot: tako pac je.

Zheegec ::

filip007 je izjavil:

Po domače povedano, smo že na poti "time travel"?

to smo že dolgo. konstantno potujemo v času naprej.

antonija ::

Ce se prav spomnim zdaj znamo marsikatero od enacb, ki smo jih najprej "potegnili iz lufta", izpeljat iz kvantnih enacb. Se pa ne spomnim vec katere in kako.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

V CERN-u odkrili nov subatomski delec

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
206401 (3777) SimplyMiha
»

V CERN-u morda odkrili razlog za obstoj snovi

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
3610137 (6839) BigWhale
»

V CERN-u odkrili nov tip hadronov: pentakvark!

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
178344 (5972) poweroff
»

Detektor ATLAS v CERN-u tudi iz legokock

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
166045 (4661) matobeli
»

Fermilab odkril novi delec

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
94726 (3422) jest10

Več podobnih tem