Slo-Tech - Pravijo, da so težave s koncentracijo simptom današnjega časa. Preobilica informacij na vseh koncih in krajih naj bi krajšala obdobje pozornosti, tako da smo se na neko vest sposobni osredotočiti le še za zelo kratek čas. Celo ob opravilih, ki jih moramo izvajati v službi, naša misli hitro odtavajo kam stran in včasih se je treba prav prisiliti, da se to ne dogaja (prepogosto). Tavanje misli načeloma štejemo kot nezaželeno lastnost, a razloga za te težave s pozornostjo še nismo dokončno odkrili.
Čedalje več ljud ima diagnosticiran ADHD, razloga pa ne poznamo. Ena izmed bolj priljubljenih teorij ADHD povezuje z dopaminskimi receptorji in koncentracijo dopamina v možganih, ki da je pri bolnikih z ADHD previsoka. Ni pa to dokazani vzrok, kaj šele edini. V zadnjem času beremo o novi teoriji, ki skuša pojasniti tavanje misli. Imenuje se nevroenergetika.
Dejstvo je, da ADHD ni en sam. V resnici je trajanje pozornost količina, ki jo merimo na kontinuumu, podobno kot introvertiranost zvezno prehaja do ekstrovertiranosti. Nevroenergetika, o čemer se lahko podrobneje poučite v znanstvenem članku, ki ga je napisal Killeen, pozornost razlaga s količino hranil, ki jih imajo na voljo možganske celice. Ob ukvarjanju z istim problemom namreč ves čas delujejo iste celice, ki se od stalnega proženja impulzov izčrpajo (tu moramo ločiti med izčrpanostjo, ki pomeni pomanjkanje energije, in utrujenostjo, ki je sorodna utrujenosti materiala). To naj bi se v povprečju zgodilo že po 12 sekundah, ko nevroni izčrpajo lokalne zaloge energije. Možganske celice so sila izbirčne, saj lahko uporabljajo le sladkorje (glukozo in laktat, v skrajnem stradanju pa še ketonska telesca). Energija do nevronov prihaja v kemični obliki po zapletenem postopku, v katerem sodelujejo še astrocite. Bistvo pa je to, da zmanjšana prepustnost te poti povzroči pomanjkanje pozornosti. Pa tudi sicer ima vsak človek različne energijske rezerve in afiniteto do njihovega izkoriščanja, zato so razlike v pozornosti tu že od samega začetka.
Zanimivo je, kako si nevroni opomorejo. Ni namreč nujno, da zadremamo ali kako drugače damo možgane na pašo. Zadostuje že, če se začnemo ukvarjati s kakšnim povsem nepovezanim problemom, tako da bodo dejavni drugi nevroni. K prvem problemu se potem vrnemu čez nekaj časa in marsikdaj bomo dobili povsem nov uvid.
Možganske celice so sila izbirčne, saj lahko uporabljajo le sladkorje (glukozo in laktat, v skrajnem stradanju pa še ketonska telesca).
Samo malce bi popravil napisano.
The brain gets a portion of its energy from ketone bodies when glucose is less available (e.g., during fasting, strenuous exercise, low carbohydrate, ketogenic diet and in neonates).
Torej, da ne bo kdo mislil, da se uporablja ketonska telesca zgolj v "skrajnem stradanju", osebno bi celo upal iti tako daleč, da bi rekel, da so ketonska telesca bolj primarno gorivo naših možganov, saj pred "davnimi" leti sploh ni bilo toliko hidratov na voljo za uživanje.
Plus...
Furthermore, ketones produced from omega-3 fatty acids may reduce cognitive deterioration in old age.
Bi pa bilo tudi zanimivo videti, kako je s pomanjkanjem energije za nevrone v primeru, če možgani laufajo na sladkor ali na ketone, mogoče je razlika?
Primer X: Pri sebi sem že davno opazil, da ko programiram in mi neka stvar ne gre in ne gre, se lahko ukvarjam s problemom zaporedno 12ur, pa ne bom rešil težave.
Potem pa na sprehodu s psom, sredi uriniranja, kuhanja ali celo med telefonskim pogovorom, ki nima najmanjše zveze z problemom, mi "pade" rešitev.
Seveda ne samo pri programiranju (zato sem napisal primer x), tudi za druge reči. In sem bral že več različnih razlag, zakaj se to dogaja, ampak ta razlaga je še najbolj logična in preprosta.
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
Meni je bolj vsec tista, da se problem se vedno resuje v ozadju mozganov. Ker pomeni, da multitaskam, brez da bi vedel za to. Odvisno kaj mislis pod pade. Ce znova pomislis na problem pa naenkrat imas resitev, so se mozgani verjetno spocili. Ce se ti pa resitev kar naenkrat ponudi, brez da bi pomislil na problem, je pa proces v ozadju boljsa razlaga.
Primer X: Pri sebi sem že davno opazil, da ko programiram in mi neka stvar ne gre in ne gre, se lahko ukvarjam s problemom zaporedno 12ur, pa ne bom rešil težave.
Potem pa na sprehodu s psom, sredi uriniranja, kuhanja ali celo med telefonskim pogovorom, ki nima najmanjše zveze z problemom, mi "pade" rešitev.
Seveda ne samo pri programiranju (zato sem napisal primer x), tudi za druge reči. In sem bral že več različnih razlag, zakaj se to dogaja, ampak ta razlaga je še najbolj logična in preprosta.
Zakaj zelo veliko programerjev kadi cigarete? Ker, ko naletiš na problem in se ubijaš z njim par ur, rabiš vmes nekaj pavze (tako kot si opisal) in vstaneš od računalnika pa greš za 5 minut ven pred hišo in pokadiš en cigaret. Vedno potem prideš nazaj z rešitvijo in zadevo rešiš v parih minutah.
In zakaj ravno cigarete? Ker če vstanep v službi izza računalnika in greš ven kr tako, te ostali, ki ne kadijo, čudno gledajo. Če pa vstaneš in greš na cigaret, je pa to nekaj normalnega.
In pri nas, v naši firmi, smo že ugotovili, da imamo kadilci boljše rezultate od tistih, ki so cel dan (vsaj 8 ur) non-stop za računalnikom.
Meni je bolj vsec tista, da se problem se vedno resuje v ozadju mozganov. Ker pomeni, da multitaskam, brez da bi vedel za to. Odvisno kaj mislis pod pade. Ce znova pomislis na problem pa naenkrat imas resitev, so se mozgani verjetno spocili. Ce se ti pa resitev kar naenkrat ponudi, brez da bi pomislil na problem, je pa proces v ozadju boljsa razlaga.
Kaj je potem najbolsa hrana za mozgane? Cukr?
Pomoje nikotin.
Asrock X99 Extreme 4 | Intel E5-2683V4 ES | 64GB DDR4 2400MHz ECC |
Samsung 250GB M.2 | Asus 1070 TI | 850W Antec | LC Tank Buster
saj pred "davnimi" leti sploh ni bilo toliko hidratov na voljo za uživanje.
Proporcionalno precej več kot danes.
Kaj je potem najbolsa hrana za mozgane? Cukr?
Različne vrste OHjev, ki se relativno enostavno pretvorijo v glukozo in direktno futrajo možgane. Btw, možgani porabijo cca 20 do 25% našega kaloričnega vnosa.
Jaz bi dodala še meso. Če opazujem sebe in se spomnim še hčerke, ki si je ob šolskih fizičnih in psihičnih obremenitvah zaželela: "oči, naredi mi en velik zrezek, rabim meso".
Potem pa na sprehodu s psom, sredi uriniranja, kuhanja ali celo med telefonskim pogovorom, ki nima najmanjše zveze z problemom, mi "pade" rešitev.
Jaz sem vse svoje najboljše ideje dobil med spanjem, v sanjah. Problem je le, ker se jih večine ne spomnim oz. ko v budnem stanju ponovno naletim nanje, imam občutek dejavu.
Jaz sem vse svoje najboljše ideje dobil med spanjem, v sanjah.Problem je le, ker se jih večine ne spomnim
Ne skrbi, kmalu bo Google vgradil v G-glass senzorje pri ušesih za snemanje možganskih valov in direkt UL na YT konverzijo in predstavil storitev za 25$/mesec za DL svojih digitaliziranih video sanj. Storitev so bo imenovala Google "iDream"
Ker je snemanje in s tem nova zaloga porničev zaradi Aids-a drastično upadla, bo cena strani ala YouPorn mala in jo bo Google kupil kot pred časom YT. Pol pa bo filter redirektal mokre sanje na drugi naslov in bodo spet odprli novo plačljivo storitev, ki se bo imenovala "iDrk*" ...če ga ne bo FB prehitel
Dandanes pojemo več sladkorja oziroma enostavnih OH kot kadarkoli v zgodovini človeštva. Hkrati pa ima vedno več ljudi ADHD. Torej tukaj nekaj ne štima.
Dandanes gledamo več televizije oziroma enostavnega entertainmenta kot kadarkoli v zgodovini človeštva. Hkrati pa ima vedno več ljudi ADHD. Torej tukaj nekaj ne štima.
Dandanes letamo več z letali oziroma s hitrimi prevoznimi sredstvi kot kadarkoli v zgodovini človeštva. Hkrati pa ima vedno več ljudi ADHD. Torej tukaj nekaj ne štima.
>Jaz sem vse svoje najboljše ideje dobil med spanjem, v sanjah.
To je pa itak standard. Dostikrat sem se ponoči zbudil in šel na WC, pa mi je na misel prišla možna rešitev točno tistega problema in kako bi lahko rešil. Potem sem šel na prenosnik, si opisal v textu, kaj mislim (recimo kratke stavke ki se berejo kot diagram algoritma) in šel nazaj spat.
---
>Pomoje nikotin.
Ravno zato mi je ta razlaga še najboljša.
To, da ponoči možgani premetavajo podatke in filtrirajo, kaj treba pozabiti, je jasno. Ne pojasni pa te 5min odmore za cigarete po katerih, ko se znova usedeš za računalnik in zadevo napišeš drugače, ali pa ti ni jasno zakaj gre zadeva čez debugger enkrat čez, enkrat ne, po cigaretu se pa izmisliš kakšnega hacka in težave ni več. Tale razlaga pa pojasni ravno tole.
No, v bistvu je tukaj pomoje več dejavnikov in se bo našla še kakšna razlaga, na koncu pa bomo sigurno vse skupaj znali pojasniti.
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
Tiste, ki razpravljajo o tem, kaj je nejboljša hrana za možgane bi opomnil, da je iz članka razvidno, da problem ni pomanjkanje hrane v telesu ampak lokalno v specifičnemu delu možganov. Rešitev torej ni drugačna hrana, ampak stalna uporaba določenega dela, zaradi česar se bodo možgani fiziološko prilagodili in v tistem delu izboljšali prekrvavitev, to pa pomeni boljšo preskrbo z energijo.
o, ti šment! smo mislili, da je dovolj, če malo portulaka na vrtu prežvečimo in bomo pametnejši, sedaj nam pa pravite, da se moramo naučiti še poštevanko v 12 jezikih! komu se pa to ljubi ....
Zanimivo je, kako si nevroni opomorejo. Ni namreč nujno, da zadremamo ali kako drugače damo možgane na pašo. Zadostuje že, če se začnemo ukvarjati s kakšnim povsem nepovezanim problemom, tako da bodo dejavni drugi nevroni. K prvem problemu se potem vrnemu čez nekaj časa in marsikdaj bomo dobili povsem nov uvid.
Pa to je nekaj kar moj šef nikakor ne razume in mi očita, da preživim čisto preveč časa v čajni kuhinji med sendviči in časopisi
Eh, potrebno se je sprijazniti z dejstvom, da je zgradba in delovanje človeških možganov posledica evolucije, ki je trajala več milijonov let (dobrih stotisoč generacij). V tem času je bilo bistveno ujeti mamuta ali merjasca v jamo, potem pa v miru prežvekovati in razmišljati.
Buljenje v različne zaslone in visenje v službi ali na forumih je v modi šele nekaj zadnjih desetletij in stoletij (le nekaj generacij). Evolucija temu še ne sledi.
Buljenje v različne zaslone in visenje v službi ali na forumih je v modi šele nekaj zadnjih desetletij in stoletij (le nekaj generacij). Evolucija temu še ne sledi.
In temu tudi ne bo sledila. Evolucija ne deluje tako. Če ti celo življenje buljiš v zaslon, tvoji potomci zaradi tega še ne bodo bolje prilagojeni za buljenje v zaslon.
Primer X: Pri sebi sem že davno opazil, da ko programiram in mi neka stvar ne gre in ne gre, se lahko ukvarjam s problemom zaporedno 12ur, pa ne bom rešil težave.
Potem pa na sprehodu s psom, sredi uriniranja, kuhanja ali celo med telefonskim pogovorom, ki nima najmanjše zveze z problemom, mi "pade" rešitev.
Seveda ne samo pri programiranju (zato sem napisal primer x), tudi za druge reči. In sem bral že več različnih razlag, zakaj se to dogaja, ampak ta razlaga je še najbolj logična in preprosta.
Ja, ko možgani so v theta načinu, pride "spontano" do najboljših idej.
Ne vem koliko časa je potrebna ta "pavza" da dobiš rešitev, ampak odmik od problema reši meni problem praktično "takoj". Ne vem kolko časa se futranjo nevroni potem. Namreč: spomnim se kako sem cel dan v službi reševal programski problem, potem se pa odločil da grem domov. Na WCju preden sem se odštempljal me je prešinla rešitev... torej praktično 2 minuti pavze je bilo dovolj :D Spet enkrat drugič me je pa prešinlo ob polnoči ko sem si ščetkal zobe in razmišljal o tem ker futr moram kupit v trgovini ...
Se popolnoma strinjam. Jaz ponavadi prespim situacijo. V 90% primerov pa resitev oz. idejo dobim med jutranjim tusiranjem tako da se strinjam z Riot77 - WC/kopalnice imajo dobro atmosfero za resevanje problemov ;).
Why can't a programmer tell the difference between Halloween and Christmas?
Because OCT31 = DEC25
Neprekinjenih 8 ur spanja, uživanje sadja (ali pestre rastlinske hrane) med delom, mi je krepko izboljšalo stanje. Cel delavnik sem uspel neprekinjeno dat skozi brez težav. Počutil sem se bolj energetičnega itd. Še 3x tedensko po 1h si zrihtam kardio vadbo pa bo!
P.S. ko sem goltal zgolj težko mesno hrano sem se počutil precej bolj utrujeno.
Ne skrbi, kmalu bo Google vgradil v G-glass senzorje pri ušesih za snemanje možganskih valov in direkt UL na YT konverzijo in predstavil storitev za 25$/mesec za DL svojih digitaliziranih video sanj. Storitev so bo imenovala Google "iDream"
...če ga ne bo FB prehitel 
