The Wall Street Journal - Google in šivcarski farmacevtski gigant Novartis sta napovedala razvoj in prodajo pametnih leč, ki bodo vsebovale senzorje za merjenje ravni glukoze, kar bo olajšalo življenje bolnikom s sladkorno boleznijo.

Danes proizvajalci kar tekmujejo, kdo bo predstavil več pametnih naprav. Pametni telefoni že zdavnaj niso dovolj, zato se bitka širi na področje pametnih naprav, ki jih bomo nosili ves čas. Pametne ure so trenutno vroče žemljice, medtem ko so pametne zapestnice vsaj za zdaj videti kot strel v prazno. Google pa je šel še korak dlje in pripravil pametne kontaktne leče.

Gre za izdelek iz laboratorijev Google X, kakor se imenuje eksperimentalnorazvojni del Googla, od koder bomo dobili tudi Google Glass. Pametne leče...

Slo-Tech - Pravijo, da so težave s koncentracijo simptom današnjega časa. Preobilica informacij na vseh koncih in krajih naj bi krajšala obdobje pozornosti, tako da smo se na neko vest sposobni osredotočiti le še za zelo kratek čas. Celo ob opravilih, ki jih moramo izvajati v službi, naša misli hitro odtavajo kam stran in včasih se je treba prav prisiliti, da se to ne dogaja (prepogosto). Tavanje misli načeloma štejemo kot nezaželeno lastnost, a razloga za te težave s pozornostjo še nismo dokončno odkrili.

Čedalje več ljud ima diagnosticiran ADHD, razloga pa ne poznamo. Ena izmed bolj priljubljenih...

New Scientist - V ZDA je podjetje Brain Plasticity začelo pogovore s FDA (Agencija za hrano in zdravila) o kliničnih testih, ki bi v prihodnosti lahko vodili do registracije prve računalniške igre kot terapevtske učinkovine. Gre za igro, ki bi bila namenjena bolnikom s shizofrenijo za odpravljanje težav s pozornostjo in spominom.

Prihodnje leto bodo pričeli izvajati klinične teste na 150 posameznikih v 15 ameriških mestih, ki trpijo za posledicami shizofrenije. Če bodo rezultati pokazali statistično pomembno...

Eurekalert - Raziskovalci iz Göttingena so proučevali ustroj možganov, in sicer jih je posebej zanimala aktivnost nevronov in kako hitro ti zanemarjajo informacije. Svoje izsledke so objavili v članku Dynamical Entropy Production in Spiking Neuron Networks in the Balanced State (dostopen je z naših univerz) v reviji Physical Review Letters, koder opisujejo, da možgani informacije pozabljajo s hitrostjo enega bita na nevron na sekundo, kar je bistveno hitreje od predvidevanj.

Možgani sestojijo iz več med seboj povezanih nevronov, ki tvorijo povezave s svojimi sosedi. Ko do nevrona prispe impulz, nevron bodisi posreduje impulz svojemu sosedu bodisi ga ne. Rezultat več milijard tovrstnih odločitev je procesiranje podatkov v...

Slo-Tech - Kot poročajo na Children's Hospital Boston, je njihovim raziskovalcem skupaj z raziskovalci iz UC Irvine in UC San Diego uspelo spodbuditi rast nevronov po poškodbi hrbtenice, ti nevroni pa so potem tvorili sinapse. To jim je uspelo na miših, in sicer tako, da so blokirali poseben encim (PTEN), ki blokira rast nevronskih celic.

Raziskovanje je sicer še v zelo zgodnji fazi, kaže pa, da bo nekoč v prihodnosti morda mogoče zdraviti poškodbe hrbtenice. Članek z rezultati študije z naslovom PTEN deletion enhances the regenerative...

Reuters - Če ste mislili, da vaše vsakodnevno nekajurno delo ali zabava z računalnikom ne vpliva na vas, ste se motili. Tako je Gary Small z UCLA, ki specializira raziskovanje možganskih funkcij, tekom svojih študij odkril, da sta internetno iskanje in pošiljanje kratkih sporočil, ki sta se razpasla s prihodom interneta in mobilnih telefonov, naredile možgane bolje prilagojene za izločanje nepotrebnih informacij in hitrejše odločanje.



Poleg hitrejšega odločanja in boljšega filtriranja informacij lahko tehnologija pripomore še k boljšemu učenju in povečani kreativnost, vendar pa imajo te značilnosti določeno ceno -- tako je v močnem porastu število ljudi, ki trpijo za t.i. pomanjkanjem zbranosti in pozornosti, za kar je deloma odgovorno tudi opravljanje več stvari naenkrat (t.i. multitasking), deloma pa tudi večno iskanje "še ene" informacije.

Med odraslimi, ki so uporabljali internet in na katerih so izvedli raziskavo, so ugotovili, da izkušenejši uporabniki interneta kažejo kar dvakrat...

Slo-Tech - Znanstveniki na Harvardu so uspeli ustvariti umetne sinapse med nanoelektronskimi napravami in sesalčjimi nevroni. Tranzistorji iz nanožičk, ki jih je razvil kemik Charles M. Lieber s kolegi, omogočajo merjenje, stimuliranje in inhibiranje živčnih impulzov na nekaj velikostnih razredov manjšem območju kot zdajšnje tehnike. Ker je stik med nanožičko in nevronom tako majhen - dolg samo okoli 20 nanometrov -, je Liebrovi skupini uspelo meriti in spreminjati prevodnost na kar 50 mestih vzdolž ene celice. Poleg majhnosti je prednost tehnike tudi v tem, da celice ne poškoduje, za razliko od mikropipet, ki se večinoma uporabljajo danes.

Možnosti nove tehnologije so velikanske. Poleg zelo detajlnega vpogleda v delovanje kompleksnih nevronskih mrež, bodo nanožičke lahko služile kot vezni člen med živci in elektronskimi protezami, odpirajo pa tudi možnosti za izgradnjo hibridnih vezij, ki bodo povezala moč nanoelektronskih in bioloških komponent.

Vir: Harvard University Gazette.