The New York Times - Večno vprašanje pri poučevanju je branje učbenikov. Ali so študentje prebrali zahtevano literaturo, lahko do neke mere ocenimo iz njihovega znanja. Dostikrat je to tudi smisel, saj preverjamo znanje in ne število za knjigo preždetih ur, dasi na primer pri pouku književnosti zelo težko ugotovimo, ali je nekdo prebral knjigo ali pa Kresnice. Vse to bi bilo precej laže, če bi imeli digitalne učbenike. In v ZDA jih marsikod že imajo, kar je start-up podjetje CourseSmart s pridom izkoristilo.
Njihova ponudba je neke vrste Veliki brat za učitelja. Digitalni interaktivni učbeniki, ki jih imajo študentje, namreč sledijo, kdaj in koliko časa ti preživijo na neki strani (in ob tem bolj ali manj pravilno predpostavljajo, da jo dejansko berejo). Študentje vedo, da se njihovo rokovanje s knjigo beleži, a vpogleda v podatke nimajo. Zato pa njihovi profesorji za vsakega študenta dobijo vse podatke, kdaj in koliko časa je bral kakšno stran v knjigi, in lično izračunan indeks študentskega izpolnjevanja obveznosti. Tako lahko vidijo, kateri študentje študirajo sproti, kdo trpa podatke v glavo le zadnjo noč pred izpitom in komu je popolnoma vseeno. Ob tem seveda velja, da je mogoče podatke pridobiti od drugod in se učiti po drugih virih, a obvezna literatura je v digitalni obliki in od študentov se pričakuje, da jo preštudirajo.
Lastniki start-upa so veliki založniki (Pearson, McGraw-Hill in drugi), ki si obetajo številne koristi. Po eni strani bodo iz anonimizirane metrike, ki jo bodo dobili o študijskih navadah, lahko izluščili koristne informacije o zgrabi učbenikov - kje so napisani nerazumljivo, kje so zanimivi itd. Po drugi strani pa si tako še utrjujejo svoj položaj na trgu digitalnih vsebin, s čimer si zagotavljajo velik kos pogače študija, ki v ZDA niti slučajno ni poceni. Goljufije so sicer mogoče, a tako je pri vsakem sistemu. CourseSmart pa ima ta hip več kot tri milijone uporabnikov, do konca leta pa naj bi jih imel še bistveno več.
Očitno do pravice brati nismo potrebovali dolgo časa.
Zato pa njihovi profesorji za vsakega študenta dobijo vse podatke, kdaj in koliko časa je bral kakšno stran v knjigi, in lično izračunan indeks študentskega izpolnjevanja obveznosti.
To je slabo, ker bo profesor, v kolikor bo to potrebno ali bo imel slab dan, povprašal nekaj iz 274. strani, ki si jo ti pomotoma preskočil. Kako bodo zagotovili, da do tega ne bo prihajalo?
Profesorji do teh podatkov ne bi smeli imeti dostopa. Če si nekdo pogleda zadnji dan 300 strani in vse zna, pač zna. Nekdo si bo pa sedaj pogledal eno stran in profesor ga bo točno to vprašal, ker je z dijakom/študentom v dobrih odnosih. Zlorabe lahko gredo tudi v drugo smer. Profesor ne želi imeti neuspešnih dijakov in v preverjanje vključi snov, katero je predelalo največ dijakov. Ali pa seveda obratno.
Vse te zadeve se da narediti tudi s piškoti na spletnih straneh. Nič novega niso odkrili.
Kolikorat bo še treba povedat, da se s prestopom v "digitalni svet" odrekamo pravici do zasebnosti. V analognem svet je bistveno manj možnosti za take zlorabe.
Njihova ponudba je neke vrste Veliki brat za učitelja. Digitalni interaktivni učbeniki, ki jih imajo študentje, namreč sledijo, kdaj in koliko časa ti preživijo na neki strani (in ob tem bolj ali manj pravilno predpostavljajo, da jo dejansko berejo).
Pomeni, da smo tisti s foto spominom v diskriminatornem polozaju...
Vse te zadeve se da narediti tudi s piškoti na spletnih straneh. Nič novega niso odkrili.
Kolikorat bo še treba povedat, da se s prestopom v "digitalni svet" odrekamo pravici do zasebnosti. V analognem svet je bistveno manj možnosti za take zlorabe.
ja, ampak to zato, ker je v digitalnem svatu tak nadzor bolj cost efficient, ne ker je tak nazdor osnovna lastnost digitalnega sveta
Res je. S tem, da to ne bi smelo biti v "analognih" univerzah. Naj bo to specifično za eLearning portale in Online (Distance Learning) univerze. Sicer je to resnično poseg v zasebnost, kot tudi kršenje pravic oseb.
Nekako ne vidim problema, ki ga ta "resitev" "resi". Nismo vec v socializmu kjer se dela 8 ur na dan neglede na izkoristek, ampak smo baje v kapitalizmu kjer se dela dokler ni stvar narejena, pa ce je to 8 ur, 12 ur ali pa 3 ure. Zato je izpit preverjanje znanja, ne preverjanje dela. "Work smart!" in podobne fraze...
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Profesorji do teh podatkov ne bi smeli imeti dostopa. Če si nekdo pogleda zadnji dan 300 strani in vse zna, pač zna. Nekdo si bo pa sedaj pogledal eno stran in profesor ga bo točno to vprašal, ker je z dijakom/študentom v dobrih odnosih. Zlorabe lahko gredo tudi v drugo smer. Profesor ne želi imeti neuspešnih dijakov in v preverjanje vključi snov, katero je predelalo največ dijakov. Ali pa seveda obratno.
Dokler se študentje učijo samo za izpit oziroma diplomo na koncu faksa, potem je ok če se naučijo vse zadnji dan. Ampak nekako to ni namen faksa...
Kakšne zlorabe... bilo je govora o anonimnih rezultatih.
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins
Profesorji do teh podatkov ne bi smeli imeti dostopa. Če si nekdo pogleda zadnji dan 300 strani in vse zna, pač zna. Nekdo si bo pa sedaj pogledal eno stran in profesor ga bo točno to vprašal, ker je z dijakom/študentom v dobrih odnosih. Zlorabe lahko gredo tudi v drugo smer. Profesor ne želi imeti neuspešnih dijakov in v preverjanje vključi snov, katero je predelalo največ dijakov. Ali pa seveda obratno.
Dokler se študentje učijo samo za izpit oziroma diplomo na koncu faksa, potem je ok če se naučijo vse zadnji dan. Ampak nekako to ni namen faksa...
Kakšne zlorabe... bilo je govora o anonimnih rezultatih.
Zato pa njihovi profesorji za vsakega študenta dobijo vse podatke, kdaj in koliko časa je bral kakšno stran v knjigi, in lično izračunan indeks študentskega izpolnjevanja obveznosti
Še mal pa bomo imel WC paper, ki bo elektronsko preverjal če si si obrisal rit...
In ta wc papir bo mimogrede naredil še analizo dreka=hrane, ki si jo pojedel, tako količinsko, kot tudi po zaužitih kalorijah.
In najboljši sosed bo še bolj vedel, katera hrana gre najbolj v promet, znižal marže dobaviteljem te hrane in management si bo še malo bolj napolnil žepe.
In blagajničarka ti ne bo samo težila: Imate Pika kartico?, ampak tudi: Zadnji teden ste kupili premalo sadja (in to kar 2 kg!), niste kupili niti 1 kg koruznega kruha (ki ga vedno kupujete/kaj pa je zdaj to?), kupili pa ste tudi 5 steklic piva premalo. Kako to?
In dodala: Ste vi sploh normalni, da spreminjate vaše potrošniške navade? Kaznujem vas z odvzemom VSEH letos pridobljenih pik, vi pa v bodoče bodite dosti bolj pozorni, kaj ste kupovali v prejšnjem obdobju in NE SPREMINJAJTE vaših nakupovalnih navad. Kot vidite, se vam tako spreminjanje navad NE SPLAČA...
Kaj takšnega bi kvečjemu dopustil v vrtcu in prvih dveh razredih OŠ, vendar zgolj zato, da otroka naučijo pravilno se učiti, ne pa kaznovati in izvajati pritisk s takšnim sistemom.
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
Sj tist, ka knjige prebral ne bo prebral, se bo tako ali tako pokazalo da je ni. Mislim, večje bedarije pa še nisem slišal. Tako ali tako se da gladko goljufat, ker medtem ko film gledaš na vsake dve minute eno stran premenaš in je.
Sj interaktivne table so tudi en velik fail, počasne, nenatančne, projicira se pa tud lahko na navadne whiteboarde za flomastre. Edino kar je slabost navadne bele table je to, da ne moreš zapiskov shranit, kar pa v šoli sploh ni poanta, ker je novi skupini, ki jemlje isto snov treba vse na novo tako ali tako napisat.
To je slabo, ker bo profesor, v kolikor bo to potrebno ali bo imel slab dan, povprašal nekaj iz 274. strani, ki si jo ti pomotoma preskočil. Kako bodo zagotovili, da do tega ne bo prihajalo?
To lahko izkoristiš tudi v sebi v prid. "Prebereš" vse razen določenega poglavja, nato pa se izčrpno posvetiš le temu poglavju (vsebino seveda dobiš nekje drugje). Z malo sreče te bo profesor vprašal ravno to
eLearning načeloma deluje tako: dobiš v nekem datumskem obdobju predelati določeno gradivo. Back end sistem beleži tvoje prijave in trajanje ter strani, ki si jih odprl. Po kompletni predelani snovi, ali po nekem deadlinu, ali po dogovoru imaš eTest, ki je lahko časovno omejen in lahko ima prag uspešnosti. Simpl ko burek. Npr. SAP Learning Solution
"If we were supposed to talk more than listen
we would have been given two mouths and one ear"
- Mark Twain
Ko je Stallman leta 1997 napisal svoj esej, so se ljudje režali. Ko sem jaz leta 2006 zadevo prevedel v slovenščino so sicer rekli, da je zadeva v neki daljni prihodnosti mogoča, ampak v bistvu je to sci-fi.
Danes pa... samo še kisli nasmeški. Jutri bo pa to splošno priznana realnost.
Zakaj šele sedaj?!?. Mi butci, ki smo preživeli dolge ure pred knjigami, da je šlo komaj kaj v glavo, bi končno lahko parirali tistim pametnjakovičem, ki jim je dovolj enkrat preletet in jim je vse jasno. Za oceno bi moralo biti bolj pomembno koliko časa preživiš pred knjigo kot koliko dejansko znaš. Vsakdo bi raje videl, da mu taščo operira tak zdravnik, ki je preživel veliko časa pred knjigami, kot tak, ki je znal že vse za en letnik vnaprej.
