Novice » Rezultati » Amazon prodal več elektronskih knjig kakor tiskanih s trdimi platnicami
Matev ::
jaz časopisa izpred parih let ne berem
knjige pa tko tko - 100 let bi bilo kar dobro če bi zdržale
knjige pa tko tko - 100 let bi bilo kar dobro če bi zdržale
opeter ::
Meni je pa pogled na nekaj metrov knjig doma bolj pri srcu kot e-knjiga :)
+1
In imam jih veliko!
Samo pazi, da ti polica ne bo padla na glavo. Znancu je in ga je skoraj pobralo. Smo mislili, da bo padel v večno komo v bolnišnici. Na srečo se je zbudil.
Skratka, knjige so lahko tudi smrtno nevarne.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
kopernik ::
@karky
Govoriš nasplošno o consumer elektroniki ? To je jasno, tako kot bi recimo par strateških nuklearnih eksplozij v atmosferi naredijo svoje (si mogoče bral tisti članek o posebnih nuklearnih bombah, ki so narejene prav z namenom maksimiziranja emp ? ).
Govoriš nasplošno o consumer elektroniki ? To je jasno, tako kot bi recimo par strateških nuklearnih eksplozij v atmosferi naredijo svoje (si mogoče bral tisti članek o posebnih nuklearnih bombah, ki so narejene prav z namenom maksimiziranja emp ? ).
driver_x ::
Zanimivo pri bralnikih knjig je tole, da so jih "posvojili" tudi povsem netehnični ljudje, za katere bi pričakoval, da se bodo najdlje oklepali klasične knjige. Delati čisto natančno primerjavo med bralnikom in klasično knjigo tudi ni pošteno, saj imata vsak svoje slabosti in prednosti. Bralniki verjetno niso nadomestilo za knjigo, so pa praktično orodje, ki sicer odpravlja nekatere slabosti knjige, po drugi strani pa prinaša dodatne omejitve, ki jih klasična knjiga ne pozna. Zelo velik minus bralnikov je po moje prevelika vezanaost na matičnega ponudnika vsebin.
49106 ::
Knjige bi morali prodajat tako jih sedaj, zraven pa priložiti še e-verzijo oz link za dolpoteg
49106 ::
kaj pa je tolmunček :D
drgač pa za avtorsko delo si že enkrat plačal. Zakaj bi za isto avtorsko delo še enkrat plačal in pridobil pravice, ki jih že imaš?
drgač pa za avtorsko delo si že enkrat plačal. Zakaj bi za isto avtorsko delo še enkrat plačal in pridobil pravice, ki jih že imaš?
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: 49106 ()
thramos ::
Jep, zanimivo vprašanje.
Mi nakup knjige daje moralno pravico downloada e-izvoda?
Kaj pa članstvo v knjižnici?
Mi nakup knjige daje moralno pravico downloada e-izvoda?
Kaj pa članstvo v knjižnici?
Okapi ::
Ali so cene knjig za knjižnice enake kot za končnega kupca?Ja. Včasih so še cenejše, ker dobi knjižnica popust, če kupi kakšno knjigo več.
Spodbujanje branja je seveda hvalevredno početje, ampak dajte si predstavljat, kako bi bilo videti, če bi država imela čudežen strojček, ki bi znal kopirati AMD-jeve in Intelove čipe, ali pa kar cele računalnike. In bi omogočila svojim državljanom, da dobijo zastonj računalnik, ker je seveda tudi spodujanje računalniške pismenosti in opremljenosti državljanov hvalevredno početje.
Kako bi na to gledali proizvajalci računalnikov? In koliko bi bilo še takih, ki bi računalnik kupili v trgovini? Prepričan sem, da bi večina raje vzela brezplačnega državnega, pa čeprav mogoče ne bi bil ravno najnovejši in najhitrejši model.
Kdor sam ničesar ne proizvaja in od prodaje tega živi, si očitno nekoliko težje predstavlja, kako je videti, če lahko drugi do tega pridejo kar brezplačno.
O.
kopernik ::
thramos ::
Spodbujanje branja je seveda hvalevredno početje ...
Ja, res je. In kaj predlagaš? Prepoved izposoje?
Še dobro da so v preteklosti ugotovili, da je vsesplošna korist, ki prihaja iz proste možnosti izposoje za napredek človeštva pomembnejša, kot malo večji dobiček korporacij, založb, avtorjev ...
Okapi ::
Zaradi knjižnic imamo v slovenščini manj prevedenih knjig (naslovov). Če ne bi bilo državnih subvencij za prevode, pa bi jih imeli še manj. Ker bi se splačalo prevajat samo bestsellerje, večine kakovostne literature pa ne.
Tudi kakovost na nekaterih drugih področjih zaradi brezplačne izposoje trpi, na primer pri učbenikih.
Potem se pa pač moraš odločit, kaj ti je bolj pomembno.
O.
Tudi kakovost na nekaterih drugih področjih zaradi brezplačne izposoje trpi, na primer pri učbenikih.
Potem se pa pač moraš odločit, kaj ti je bolj pomembno.
O.
thramos ::
Zaradi knjižnic imamo v slovenščini manj prevedenih knjig (naslovov).
O.
To je samo tvoja hipoteza. Večina ostalih se ne strinja s tabo, in trdimo, da bi bila branost brez knjižnic veliko manjša. Posledično tudi število prevodov.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: thramos ()
Okapi ::
Ponovim vprašanje - kakšna bi bila prodaja računalnikov, če bi jih lahko z replikatorjem kloniral in dobil brezplačno? In kako bi to vplivalo na razvoj novih procesorjev?
O.
O.
49106 ::
Koliko računalnikov bi pleme lahko posodilo v kameni dobi v zameno za en vrč mesečno?? Verjetno nobenega, ker sploh neve, kaj to je
thramos ::
Ponovim vprašanje - kakšna bi bila prodaja računalnikov, če bi jih lahko z replikatorjem kloniral in dobil brezplačno? In kako bi to vplivalo na razvoj novih procesorjev?
O.
Dejmo rajši bolj realno vprašanje - kaj je za prodajo knjig, pisatelje in dobrobit človeštva naredil izum replikatorja knjig, tiskalnega stroja?
Zmajc ::
Ponovim vprašanje - kakšna bi bila prodaja računalnikov, če bi jih lahko z replikatorjem kloniral in dobil brezplačno? In kako bi to vplivalo na razvoj novih procesorjev?
O.
Knjižnica je računalnički ekvivalent Internet Caffe-ja pa zaradi tega računalniška industrija masivno ne propada ali se ne razvija.
Matev ::
kakšna bi bila prodaja računalnikov, če bi jih lahko z replikatorjem kloniral in dobil brezplačno?
a replikator bi pa kar zastonj delal
perpetum mobile?
driver_x ::
Pri knjigah je verjetno tako, da v nekaterih primerih komercialno nezanimivih knjig (ne bom rekel slabših!) ravno knjižnice s svojimi kupljenimi izvodi rešujejo založbe. Pri best sellerjih pa založbe nekaj izgubijo na račun knjižnic.
Bolj kot knjižnice je pri nas problem majhnost trga. Večji trg pomeni večje število prodanih knjig, ne glede na izposojo.
Bolj kot knjižnice je pri nas problem majhnost trga. Večji trg pomeni večje število prodanih knjig, ne glede na izposojo.
Okapi ::
Dejmo rajši bolj realno vprašanjeZakaj? Daj najprej odgovori na to hipotetično vprašanje, ker boš tako stvari videl v pravi luči.
kaj je za prodajo knjig, pisatelje in dobrobit človeštva naredil izum replikatorja knjig, tiskalnega stroja?Natanko isto kot stroji za izdelavo procesorjev. Če bi morali Kitajčki vsak procesor na roke izrezbariti, bi bilo vse skupaj rahlo dražje. Z brezplačnim kopiranjem to nima čisto nič skupnega.
Bolj kot knjižnice je pri nas problem majhnost trga. Večji trg pomeni večje število prodanih knjig, ne glede na izposojo.Ja saj to sem takoj na začetku napisal. Stroški pisanja in prevajanja knjige so enaki v ZDA in pri nas. Tudi ostali stroški, povezani z izdajo knjige, so enaki. Ameriškega pisatelja ali prevajalca ali založnika milijon izposojenih (ali z neta "sposojenih") knjig ne moti toliko, ker namesto recimo 50.000 še vedno proda 10.000 knjig. Pri nas pa zaradi tega namesto 5000 prodamo 1000 knjig (ali namesto 1000 samo 200) in nekaj, kar je na velikem trgu neprijetnost postane pri nas hud problem.
O.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Okapi ()
madmitch ::
Zaradi knjižnic imamo v slovenščini manj prevedenih knjig (naslovov). Če ne bi bilo državnih subvencij za prevode, pa bi jih imeli še manj. Ker bi se splačalo prevajat samo bestsellerje, večine kakovostne literature pa ne.
Tudi kakovost na nekaterih drugih področjih zaradi brezplačne izposoje trpi, na primer pri učbenikih.
Potem se pa pač moraš odločit, kaj ti je bolj pomembno.
O.
Dej ti tole malo utemelji, predvsem prvo trditev. Državne subvencije za prevode? Leposlovja mogoče? Dej no ga biksat mal manj.
Nobody is perfect, my name is Nob Ody
driver_x ::
Bolj kot knjižnice je pri nas problem majhnost trga. Večji trg pomeni večje število prodanih knjig, ne glede na izposojo.Ja saj to sem takoj na začetku napisal. Stroški pisanja in prevajanja knjige so enaki v ZDA in pri nas. Tudi ostali stroški, povezani z izdajo knjige, so enaki. Ameriškega pisatelja ali prevajalca ali založnika milijon izposojenih (ali z neta "sposojenih") knjig ne moti toliko, ker namesto recimo 50.000 še vedno proda 10.000 knjig. Pri nas pa zaradi tega namesto 5000 prodamo 1000 knjig (ali namesto 1000 samo 200) in nekaj, kar je na velikem trgu neprijetnost postane pri nas hud problem.O.
Samo to ni problem le pisateljev in knjižnih založnikov, ampak skoraj vseh. Osebno se mi zdi prost dostop do knjig za vse prebivalce še vedno boljši od dobička nekaj založb. Saj se vsak avtor, ki se loti pisanja knjige, dobro zaveda, kakšno je stanje. Prav tako se tega zaveda vsak, ki ustanavlja založbo. Pa imamo kljub temu dosti založb in knjižnih izdaj.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: driver_x ()
MyotisSI ::
E-knjiga oz. digitalni zapis informacije je zelo trajen in zelo odporen na vojne, totalitarizme, ipd. Si predstavljaš, da bi sedaj neka entiteta (kot nacisti, še prej tudi cerkev, ali pa požig knjižnice v aleksandriji) hotela "zažgati" vse knjige ? Težko delo v digitalni dobi. Upam si trditi, da je sodoben način bolj in ne manj obstojen od papirja.
To ne bo držalo. Ljudem ne dovoliš več dostopa do npr. cd pogona, ali pa preprečiš dostop do spleta, odklopiš elektriko, zali zamenjaš način kodiranja informacije na mediju. Knjiga je knjiga, moraš jo fizično uničiti.
Sem gledal enkrat odajo o obstojnosti informacij in je blo rečeno, da še vedno je kamen kot medij za hranjenje informacij najbolj obstojen. Digitalni podatki so zelo obstojni če imaš informacijo kako jih prebrati iz nekega medija medtem kot kamen sam nosi informacijo kako ga prebrati.
Ta EMP je zelo možen 1 konkreten sončev izbruh in papa podatki. Sončev izbruh take velikosti, da bi uspel človeštvo za par let spravit v kameno dobo se je že zgodil pa se še tudi bo.
Tako nekako. Če se pravilno spomnim, ima največjo obstojnost kamen (največjo granit), nato pergament in nato papir (odvisno od vrste seveda).
Problem pri digitalnih informacijah je da so zapisane kot biti. Ti nimaš v roki npr. rokopis Božanske komedije, zapisan arabščini, a prej ali slej ga bo nekdo razvozlal, ker človeški možgani pač deliujejo podobno ne glede na kulturne razlike (kot so razvozlali npr, sumerske glinene ploščice, egipčanski herioglifi ipd.)
Če pa imaš v roki ploščat, svetleč, okrogel kos plastike, na katerem s flomastrom piše Božanska komedija, kako ga boš prebral, brez ustrezne strojne in programske opreme? Četudi nekako uspeš pobrati 0 in 1 iz ploščka, kaj ti bodo pomenile?
Ali so cene knjig za knjižnice enake kot za končnega kupca?Ja. Včasih so še cenejše, ker dobi knjižnica popust, če kupi kakšno knjigo več.
Spodbujanje branja je seveda hvalevredno početje, ampak dajte si predstavljat, kako bi bilo videti, če bi država imela čudežen strojček, ki bi znal kopirati AMD-jeve in Intelove čipe, ali pa kar cele računalnike. In bi omogočila svojim državljanom, da dobijo zastonj računalnik, ker je seveda tudi spodujanje računalniške pismenosti in opremljenosti državljanov hvalevredno početje.
Kako bi na to gledali proizvajalci računalnikov? In koliko bi bilo še takih, ki bi računalnik kupili v trgovini? Prepričan sem, da bi večina raje vzela brezplačnega državnega, pa čeprav mogoče ne bi bil ravno najnovejši in najhitrejši model.
Kdor sam ničesar ne proizvaja in od prodaje tega živi, si očitno nekoliko težje predstavlja, kako je videti, če lahko drugi do tega pridejo kar brezplačno.
O.
Ne vem od kod tebi take ideje.
Knjižnjice skrbijo da je določena raven znanja na voljo vsakomur za xy članarino. Primerjava z računalnikom odpade, ker knjižnjica ti nič ne da, ti posodi. In ti moraš vrniti. Knjižnjica NE kopira knjig, jih pošteno kupi in če se zmeni za popust toliko bolje, a ne? In četudi bi država kupila npr. 1000 prenosnikov in jih posojala (ne kopirala z magic strojem) ljudem za določeno obdobje, kaj e narobe s tem?
Knjige na srečo ni nihče patemtiral, tako kot ne papirja in ne besed in črt. Zato je njen edini strošek proizvodnja in seveda vsebina in PR pomp. To nima veze z AMD/INTEL čipom, ki je patentiran do zadnjega bita in koščka plastike.
Primerjava z ZDA trgom je tudi kar neki. Slovenščino pač govori cca 2 milijona ljudi. In to je to. Mi smo majhen in specifičem trg in tega ne bo nič spremenilo.
Saj ok, ti razmišljaš "tržno", to je danes moderno. Bolje pa bi bilo, da bi vsi mi občasno razmišljali kaj je dobro za VSE ljudi.
Zgoraj napisano seveda ne pomeni, da pisec ni upravičen do POŠTENE (brez pohlepa) nagrade za svoje delo ali založnik za svoj del posla.
Ničesar ne želim dokazati, želim pokazati
(Federico Fellini)
(Federico Fellini)
Zgodovina sprememb…
- spremenil: MyotisSI ()
kopernik ::
Ne vem zakaj bi bilo dešifriranje binarnega zapisa kaj drugačno od dešifriranja česarkoli drugega. V vsakem primeru je stopnja zahtevnosti odvisna od tega kako se je potrudil tisti, ki je nekaj šifriral. Če se ne motim, govoriš o temu ? O raznoraznih enkripcijah in podobno ?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: kopernik ()
KaRkY ::
Ne tukaj ni bila omenjena enkripcija ampak kako je lažje razpoznati vsebino. Definitivno je lažje če jo je človek napisal na kamen ki je vizualen kot pa v nekih 1 in 0 ki jih je zelo težko razpoznati. Že če bi bili v ASCI formatu črke bi bilo težko za nekoga ki nima znanja o ASCI razpoznati vsebino. Še težje pa je za neke PDF in podobne formate ki so binarni.
When you look long into an abyss, the abyss looks into you
Poldi112 ::
Plus da če se prav spomnim obstaja še en kamen, ki ga še niso uspeli razvozlati.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
MyotisSI ::
Ne vem zakaj bi bilo dešifriranje binarnega zapisa kaj drugačno od dešifriranja česarkoli drugega. V vsakem primeru je stopnja zahtevnosti odvisna od tega kako se je potrudil tisti, ki je nekaj šifriral. Če se ne motim, govoriš o temu ? O raznoraznih enkripcijah in podobno ?
Po združitvi Vzhodne in Zahodne Nemčije, je prišlo na dan, da so vzhodnjaki razvili čisto svoj računalnik in imeli kup zan zapisov in dokumentov v ustreznem formatu. Ampak tistih zapisov ni bilo moč prebrati, ker ni bilo nikogar ki bi lahko to naredil oz. znal. To je bilo predstavljeno v eni TV oddaji, ki je govorila ravno o krhkosti informacij moderne dobe.
Skratka eno je dešifrirati npr. sumerski klinopis. A če ga želiš dešifrirati, ga moraš najprej imeti, moraš ga videti.
Skratka po tvoje ne bo problema dešifrirati npr, trdega diska, ki bi recimo kako stoletje ležal v zemlji. In ti nebi vedel:
- kaj za vraga je ta zarjavela težka škatla,
- čemu je sploh namenjena,
- četudi boš vedel kaj to je, kako boš sestavil v pravilen kontekst morje 0 in 1?
Seveda moramo upoštevati, da se v prihodnosti v družbi lahko marsikaj spremeni, tako kot se je že v pretekosti (vojne, uje, preselitve narodov ipd.)
Ničesar ne želim dokazati, želim pokazati
(Federico Fellini)
(Federico Fellini)
BigWhale ::
a prej ali slej ga bo nekdo razvozlal, ker človeški možgani pač deliujejo podobno ne glede na kulturne razlike (kot so razvozlali npr, sumerske glinene ploščice, egipčanski herioglifi ipd.)
Ce ne bi nasli kamna iz Rosette (in ostalih podobnih artefaktov) potem bi se z egipcanskimi hieroglifi verjetno se danes matrali.
kopernik ::
Po združitvi Vzhodne in Zahodne Nemčije, je prišlo na dan, da so vzhodnjaki razvili čisto svoj računalnik in imeli kup zan zapisov in dokumentov v ustreznem formatu. Ampak tistih zapisov ni bilo moč prebrati, ker ni bilo nikogar ki bi lahko to naredil oz. znal. To je bilo predstavljeno v eni TV oddaji, ki je govorila ravno o krhkosti informacij moderne dobe.
Skratka eno je dešifrirati npr. sumerski klinopis. A če ga želiš dešifrirati, ga moraš najprej imeti, moraš ga videti.
Skratka po tvoje ne bo problema dešifrirati npr, trdega diska, ki bi recimo kako stoletje ležal v zemlji. In ti nebi vedel:
- kaj za vraga je ta zarjavela težka škatla,
- čemu je sploh namenjena,
- četudi boš vedel kaj to je, kako boš sestavil v pravilen kontekst morje 0 in 1?
Seveda moramo upoštevati, da se v prihodnosti v družbi lahko marsikaj spremeni, tako kot se je že v pretekosti (vojne, uje, preselitve narodov ipd.)
Ne vidim posebne dihotomije v primerjavi z zapisom na kamnu. Moraš upoštevati, da so dosti razvozlali posredno, torej tako, da so našli najdbe z vzporednimi zapisi/prevodi v grščini, sumerščini, ipd. Če začneš iz nule, se pravi nimaš popolnoma nobenega povezanega znanja o najdbi, je seveda muka karkoli dešifrirati. Ampak, družba se razvija in z njo tudi količina podatkov. Velike količine podatkov težko spraviš na kamen, je drago in počasno. Če predpostavimo, da bi čez 500 let našli nek medij (disketa, cd, disk), bi gabilo težko prebrati, po mojem mnenju, ne zaradi morebitne zašifriranosti podatkov, temveč zaradi verjetne poškodovanosti medija. Podatki bi pač bili po vsej verjetnosti uničeni. Tisti primer iz Nemčije, ki ga sam sicer ne poznam, pa bi verjetno dal rezultate, če bi se dalo zadosti efforta v to. Če so znali razbijati šifrirana sporočila v vojnah ... bi sigurno znali prebrati tudi zapise obskurnega računalnika, če bi voda tekla v grlo.
MyotisSI ::
Mogoče res, čeprav dvomim.
Ko so raziskovalci videli hiroglife so vedeli da verjetno imajo nek pomen, da so verjetno neka oblika pisave. Skratka so neka informacija, ki so jo želeli razumeti. Seveda pa so raziskovalci morali herioglife videt.
Kaj bo nedo naredil z npr 10 000 ploščicami plastike (CD-ji) ki jih bodo čez 4000 let našli v neki posuti stavbi?
Ne bodo videli informacije, videli bodo samo kos plastike. lahko da bio takrat še v spominu kaj je CD, lahko pa tudi ne.
Problem je,da je pri digitalni info med človekom in samo informacijo preveč vmesnih faz.
Sicer bo čas povedal svoje.
to zgoraj se nanaša na post: BigWhale :: danes, 13:37:5
Ko so raziskovalci videli hiroglife so vedeli da verjetno imajo nek pomen, da so verjetno neka oblika pisave. Skratka so neka informacija, ki so jo želeli razumeti. Seveda pa so raziskovalci morali herioglife videt.
Kaj bo nedo naredil z npr 10 000 ploščicami plastike (CD-ji) ki jih bodo čez 4000 let našli v neki posuti stavbi?
Ne bodo videli informacije, videli bodo samo kos plastike. lahko da bio takrat še v spominu kaj je CD, lahko pa tudi ne.
Problem je,da je pri digitalni info med človekom in samo informacijo preveč vmesnih faz.
Sicer bo čas povedal svoje.
to zgoraj se nanaša na post: BigWhale :: danes, 13:37:5
Ničesar ne želim dokazati, želim pokazati
(Federico Fellini)
(Federico Fellini)
Zgodovina sprememb…
- spremenil: MyotisSI ()
Matev ::
Kaj bo nedo naredil z npr 10 000 ploščicami plastike (CD-ji) ki jih bodo čez 4000 let našli v neki posuti stavbi?
cd-ji so zame že danes relikvija preteklosti
kar je in je medmrežje in kolektivna zavset ki se s tem ustvarja
kolektivno znanje
Okapi ::
Državne subvencije za prevode?Kaj ti ni jasno?
da pisec ni upravičen do POŠTENE (brez pohlepa) nagrade za svoje deloNo, zdaj pa povej, koliko se ti zdi poštena nagrada za prevod neke zelo koristne poljudno-znanstvene knjige, ali romana, ki ga prevajalec prevaja recimo tri mesece?
O.
MyotisSI ::
Po združitvi Vzhodne in Zahodne Nemčije, je prišlo na dan, da so vzhodnjaki razvili čisto svoj računalnik in imeli kup zan zapisov in dokumentov v ustreznem formatu. Ampak tistih zapisov ni bilo moč prebrati, ker ni bilo nikogar ki bi lahko to naredil oz. znal. To je bilo predstavljeno v eni TV oddaji, ki je govorila ravno o krhkosti informacij moderne dobe.
Skratka eno je dešifrirati npr. sumerski klinopis. A če ga želiš dešifrirati, ga moraš najprej imeti, moraš ga videti.
Skratka po tvoje ne bo problema dešifrirati npr, trdega diska, ki bi recimo kako stoletje ležal v zemlji. In ti nebi vedel:
- kaj za vraga je ta zarjavela težka škatla,
- čemu je sploh namenjena,
- četudi boš vedel kaj to je, kako boš sestavil v pravilen kontekst morje 0 in 1?
Seveda moramo upoštevati, da se v prihodnosti v družbi lahko marsikaj spremeni, tako kot se je že v pretekosti (vojne, uje, preselitve narodov ipd.)
Ne vidim posebne dihotomije v primerjavi z zapisom na kamnu. Moraš upoštevati, da so dosti razvozlali posredno, torej tako, da so našli najdbe z vzporednimi zapisi/prevodi v grščini, sumerščini, ipd. Če začneš iz nule, se pravi nimaš popolnoma nobenega povezanega znanja o najdbi, je seveda muka karkoli dešifrirati. Ampak, družba se razvija in z njo tudi količina podatkov. Velike količine podatkov težko spraviš na kamen, je drago in počasno. Če predpostavimo, da bi čez 500 let našli nek medij (disketa, cd, disk), bi gabilo težko prebrati, po mojem mnenju, ne zaradi morebitne zašifriranosti podatkov, temveč zaradi verjetne poškodovanosti medija. Podatki bi pač bili po vsej verjetnosti uničeni. Tisti primer iz Nemčije, ki ga sam sicer ne poznam, pa bi verjetno dal rezultate, če bi se dalo zadosti efforta v to. Če so znali razbijati šifrirana sporočila v vojnah ... bi sigurno znali prebrati tudi zapise obskurnega računalnika, če bi voda tekla v grlo.
Saj, mogoče bo človeštvo lepo nnapredovalo in ne bo težav razvozati prastarih zapisov v .pdf, sam najprej morajo ti zapisi do prihodnosti priti. Tudi sam mislim, da je klesanje v skale malce preživeto. Trdim pa da trenutno trajnega medija za informacije današnje družbe ni. Vsaj ne javno znanega oz. dostopnega.
zanimivo je, da je v knjigi Magellanov oblak (Stanisław Lem, 1955) opisan zanimiv in tej temi delno soroden problem prihodnosti, kjer ni več fizičnega prostora za hrambo vseh knjig in zato se odločijo za prenos vseh info na neke fensi "kristale".
Vsekakor bo okoli hrambe znanja še veliko dela in debat.
Državne subvencije za prevode?Kaj ti ni jasno?
da pisec ni upravičen do POŠTENE (brez pohlepa) nagrade za svoje deloNo, zdaj pa povej, koliko se ti zdi poštena nagrada za prevod neke zelo koristne poljudno-znanstvene knjige, ali romana, ki ga prevajalec prevaja recimo tri mesece?
O.
Jaz sem tam misli na dejanskega avtorja in založbo ki bi rada večinoma čim več namolzla (logično). V prevajalske tarife pa se ne bom spuščal ker ne vem kakšne sploh so. Kolikor pa vem, je bilo prevajanje vedno nehvaležno in podcenjeno delo, tako kot delo učiteljev, programerjev ...
Ničesar ne želim dokazati, želim pokazati
(Federico Fellini)
(Federico Fellini)
Zgodovina sprememb…
- spremenil: MyotisSI ()
kopernik ::
Moje mnenje je, da ravno digitalizacija v določeni meri zagotavlja trajnost zaradi številnih kopij enega podatka, obnavljanja arhivov v data centrih, projektov kot je digital preservation, itd. Ok, naravne vseobsegajoče katastrofe, nuklearne vojne in podobno je resnično nevarnost, ampak take zadeve bi bistveno vplivale na razkroj družbe že same po sebi, brez teh skrbi o arhivih.
driver_x ::
Digitalno hranjene vsebine sicer niso tako obstojne, kot je npr. klinopis, imajo pa to prednost, da jih je bistveno lažje reproducirati. Tako se zapisi, ki bodo čez stoletja pomembni za razumevanje današnje dobe in nastajajo sedaj, verjetno transformirani v ustrezne oblike. Sam sem svoje delo najprej shranjeval na 360KB disketah ter ga kasneje brez težav reproduciral na vedno nove medije. Večji problem kot v obstojnosti medijev vidim v zaprtosti nekaterih zapisov. Še pred nekaj leti sem se moral pošteno potruditi, da sem lahko "dešifriral" nekaj besedil, ki sem jih imel napisane v Wordstarju 2000. Ravno zaradi tega tudi težim k uporabi standardnih in splošno podprtih zapisov datotek.
MyotisSI ::
Digitalno hranjene vsebine sicer niso tako obstojne, kot je npr. klinopis, imajo pa to prednost, da jih je bistveno lažje reproducirati. Tako se zapisi, ki bodo čez stoletja pomembni za razumevanje današnje dobe in nastajajo sedaj, verjetno transformirani v ustrezne oblike. Sam sem svoje delo najprej shranjeval na 360KB disketah ter ga kasneje brez težav reproduciral na vedno nove medije. Večji problem kot v obstojnosti medijev vidim v zaprtosti nekaterih zapisov. Še pred nekaj leti sem se moral pošteno potruditi, da sem lahko "dešifriral" nekaj besedil, ki sem jih imel napisane v Wordstarju 2000. Ravno zaradi tega tudi težim k uporabi standardnih in splošno podprtih zapisov datotek.
Ja tudi formati so problematični.
Po drugi strani pa, kdo bo določil kaj je pomebno za hrambo ali ne? To je zelo velik, večplasten problem.
jaz samo nebi rad, da se bomo vrnili v srednji vek (beri Ime rože npr.). Samo da bo ta digitalni, kjer bo znanje dostopno samo ozki skupini ljudi, ki ga bodo lahko "dešifrirali". Seveda ne danes in ne jutri, a mogoče četz kakih sto let? Kdo ve?
Ničesar ne želim dokazati, želim pokazati
(Federico Fellini)
(Federico Fellini)
Matev ::
večino informacij kaj je človek počel se sploh ne splača hraniti, ker nam zgodovina ne more biti ravno v ponos
mogoče samo v opomin
mogoče samo v opomin
kitaj ::
Koliko ljudi bi recimo še kupilo računalnik, če bi ga lahko dobili zastonj? Ali čokolado, da ne bo kdo cene na dan privlekel.
O.
Če bi moral računalnik vrniti čez 14 dni in če bi čokolado lahko le gledal, potem bi ju vsekakor vsakdo raje kupil.
Ponovim vprašanje - kakšna bi bila prodaja računalnikov, če bi jih lahko z replikatorjem kloniral in dobil brezplačno? In kako bi to vplivalo na razvoj novih procesorjev?
O.
Če bi znanje skozi človeško zgodovino tako sebično skrivali, kot se z njim dela v zadnjih letih, do računalnikov nikoli ne bi prišli. Na paro, ki puhti iz loncev bi še vedno gledali kot izgubo pri segrevanju vode in ne kot potencialno energijo za pogon strojev.
Knjižnice so pri tem imele zelo pomembno nalogo in ne bomo jih sedaj zaprli samo zato, da bo peščica ljudi lahko preštevala višje zaslužke.
Okapi ::
če bi čokolado lahko le gledal,Ne bluzi. Če bi lahko mp3 samo gledal, se tudi ne bi nihče trudil s kopiranjem muzike.
Jaz sem tam misli na dejanskega avtorjaJaz tudi. Povej, koliko je poštena nagrada za nekega profesorja, da napiše zelo koristno poljudno-znanstveno knjigo ali učbenik, ali za pisatelja, da napiše dober roman, ki ga piše recimo pol leta.
Kar se pa trajnosti zapisa tiče, so z digitalizacijo dejansko precejšnji problemi. Včasih so recimo pisali pisma na papirju, ki so jih mnogi hranili in danes o Einsteinu ali recimo Darwinu vemo veliko samo na osnovi njunih pisem. E-maile malokdo tako skrbno hrani kot pisma, sms-e še manj.
Če najdeš na podstrešju škatlo s pismi ali fotografijami, hitro vidiš, kaj to je in ali se splača hranit. Če na podstrešju najdeš par starih disket 5 1/4, ali kakšen star disk, se malokdo potrudi ugotoviti, kaj sploh je na njih.
O.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Okapi ()
kopernik ::
Po drugi strani, pa lahko berem korenspondenco it strokovnjakov iz konca 70-ih, začetka 80-ih na raznih agregatorjih starih novičarskih skupin in podobnih servisih. Zanimi maili, flame ware so poznali že takrat. Res niso Einstein-i, ampak očitno so se zadeve ohranile 30 let in če ne bo zgodilo kaj groznega, jih bom lahko bral tudi čez 30 let v penziji.
kitaj ::
če bi čokolado lahko le gledal,Ne bluzi. Če bi lahko mp3 samo gledal, se tudi ne bi nihče trudil s kopiranjem muzike.
Oprosti, ampak neumnih primerjav ne dajem jaz.
Po načinu razmišljanja si zelo podoben Kitajcu, ki je zaukazal poboj ptičev, ker ti jedo pridelke na poljih. Oziroma Avstralcu, ki je zaukazal poboj kač, ker so te strupene in nevarne. Kaj se je zgodilo po tem, verjetno vsi vemo.
Je treba mislit tudi malo naprej in ne le za sebe.
Okapi ::
Po drugi strani, pa lahko berem korenspondenco it strokovnjakov iz konca 70-ih, začetka 80-ih na raznih agregatorjih starih novičarskih skupin in podobnih servisih.Seveda, ampak koliko takih stvarih pa je že šlo v nič, ko so crknili diski, ali jih je nekdo, ki sploh ni vedel, kaj je gor, vrgel v smeti.
Ravno zadnjič enkrat sem se pogovarjal z nekom, ki naj bi nekje še hranil bazo sporočil slovenskih BBS-ov oziroma AdriaNeta ali kar je že bilo pred 20 leti. Mogoče še obstaja, ali pa tudi ne več.
O.
Zmajc ::
Upajmo da ne bo potrebno da Slovenske knjige pridejo v public domain da bojo masovno (in legalno) na voljo v digitalni obliki.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Zmajc ()
lopov ::
Meni je pa pogled na nekaj metrov knjig doma bolj pri srcu kot e-knjiga :)
+1
In imam jih veliko!
Samo pazi, da ti polica ne bo padla na glavo. Znancu je in ga je skoraj pobralo. Smo mislili, da bo padel v večno komo v bolnišnici. Na srečo se je zbudil.
Skratka, knjige so lahko tudi smrtno nevarne.
Hja, polic je zmanjkal tko da se že nekaj časa odpravljam v ikeo po nove regale ... Zadeve mam trenutno kar na tleh
Drugače sem pa presenečen ob tej debati. Pred nekaj leti sem prebral da povprečen slovencl prebere ~1,45 knjige na leto (slabo knjigo in pol).
Če bodo elektronski bralniki to spremenili - super, žal mi je le za nove generacije ki bodo zrasle ob elektronskih knjigah in ne bodo imele pojma, kakšen občutek je prinesti knjigo domov (bohnedaj da si nanjo čakal mesec dni!), se vsesti in ne samo brati, pač pa tudi občutiti zadevo v rokah. Teža, struktura, vonj, ilustracije, pisave -- meni so knjige tudi lepe in nekaj knjig imam samo zaradi njihove lepote. Elektronski bralnik pa ... vsak dan isti, plastičen in brezoseben.
Najbrž si ga bom omislil predvsem zaradi priročnikov in dokumentacije katere potrebujem v povezavi z delom, a mi ga v določeni meri že sedaj nadomešča mobitel (PDF in office formati + večina ebook formatov).
Edina zadeva, kjer zame ebook zmaga so stripi -- mel bi vse jugo zadeve - zagor, kapetan mark, alan ford, marty misterija ... pol pa še vsa tuja šara, pa še pa še in ker je to toooolk papirja da bi blo nemogoče držat pod domačo streho, se ne bi branil elektronske oblike. Klinc, nekje treba črto potegnit!
Zgodovina sprememb…
- spremenil: lopov ()
Zmajc ::
@lopov
Ne vem no. Knjige berem že vse življenje pa kljub temu listanja po debelih buklah nekako ne pogrešam. Zgleda sem prebral preveč predebelih knjig katerih držanje v rokah na postelji se mi je hudo zamerilo, tako da sedaj prav uživam ko berem in v 1 roki listam 1000+ stransko knjigo v elektronski obliki.
Ne vem no. Knjige berem že vse življenje pa kljub temu listanja po debelih buklah nekako ne pogrešam. Zgleda sem prebral preveč predebelih knjig katerih držanje v rokah na postelji se mi je hudo zamerilo, tako da sedaj prav uživam ko berem in v 1 roki listam 1000+ stransko knjigo v elektronski obliki.
opeter ::
Jaz dejansko čakam na Kindle z barvnim e-ink zaslonom.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
Matev ::
Če na podstrešju najdeš par starih disket 5 1/4, ali kakšen star disk, se malokdo potrudi ugotoviti, kaj sploh je na njih.
stara šara
zagotovo
Gregor P ::
Jaz preprosto ne morem verjeti, da v 21. stoletju obstajajo ljudje, ki bi dejanako radi ukinili knjižnice oz. jih moti njihov obstoj?!?
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
BigWhale ::
Če bodo elektronski bralniki to spremenili - super, žal mi je le za nove generacije ki bodo zrasle ob elektronskih knjigah in ne bodo imele pojma, kakšen občutek je prinesti knjigo domov (bohnedaj da si nanjo čakal mesec dni!), se vsesti in ne samo brati, pač pa tudi občutiti zadevo v rokah. Teža, struktura, vonj, ilustracije, pisave -- meni so knjige tudi lepe in nekaj knjig imam samo zaradi njihove lepote.
Ah dej ne bluzi no. Men je pa prav zal, da ti nisi nikol izkusil potovanja v Spanijo s kocijo ali pa pes. Pa da nisi izkusil zobozdravnika brez anestezije. Al pa amputacije noge. Tisto je dalo doloceno tezo ... ... zagi. ;>
Elektronski bralnik pa ... vsak dan isti, plastičen in brezoseben.
Oh, lepo te prosim no. Poosebljanje nekih nezivih objektov je prav bebavo. Pa je to knjiga, avto ali pa elektronski bralnik knjig.
Knjige so tudi vsak dan iste, papirnate. Kako brezosebno. Font na e-bralniku lahko enostavno zamenjas in ko ga vzges ti lahko rece: "Good Morning Dave, how do you feel?"
Knjiga pa nic! Na konc jo pa se crvi pozrejo ... ti pa dobis jetra polna svinca, ce je bla knjiga dost stara.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Vlada predlaga nižjo stopnjo DDV tudi za e-knjige in e-časopiseOddelek: Novice / Ostalo | 9490 (7384) | MrStein |
| » | Papir in e-knjige/bralnikiOddelek: Znanost in tehnologija | 8456 (7886) | kuglvinkl |
| » | Britanski Amazon proda več e-knjig kot papirnatihOddelek: Novice / Omrežja / internet | 5967 (5053) | Fritz |
| » | Nova anketa: (e)knjige? (strani: 1 2 3 )Oddelek: Novice / Ostalo | 20781 (16840) | PNG |
| » | Mednaroden tudi Kindle DXOddelek: Novice / Ostale najave | 5291 (4296) | nekikr |