» »

Amazon prodal več elektronskih knjig kakor tiskanih s trdimi platnicami

1
2
3 4

techfreak :) ::

Je problem v avtorskih al v lenobi/nezainteresiranosti založnikov?

Verjetno nezainteresiranost kupcev. E-bralniki še niso tako razširjeni pri nas.

madmitch ::

techfreak :) je izjavil:

Je problem v avtorskih al v lenobi/nezainteresiranosti založnikov?

Verjetno nezainteresiranost kupcev. E-bralniki še niso tako razširjeni pri nas.

In tudi ne bodo, če ne bo gradiva.
Nobody is perfect, my name is Nob Ody

BigWhale ::

madmitch je izjavil:

techfreak :) je izjavil:

Je problem v avtorskih al v lenobi/nezainteresiranosti založnikov?

Verjetno nezainteresiranost kupcev. E-bralniki še niso tako razširjeni pri nas.

In tudi ne bodo, če ne bo gradiva.


Najprej mors met kuro, da znese jajca! Ne, cak, najprej mors met jajc, da dobis kuro!

Errr, stack overflow.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: BigWhale ()

BoBr ::

Bog ne daj, pol bodo tiskarne propadle in spet brezposelni in spet sindikati na cestah...
Also known as "Intel-aš".

49106 ::

BW: Ker kindle pa maš? A ta slovar ki si ga omenil, deluje samo pri kindle knjigah?

Matev ::

meni se du greh brati knjigo prevedeno v slovenščino

v angleščini zadeva deluje mnogo globje in lepše

slej kot prej je dobro se naučiti svetovni jezik in ga brati

driver_x ::

Za izdaje revij ali novih knjig v elektronski obliki bomo pri nas verjetno čakali še precej časa.

BigWhale ::

49106 je izjavil:

BW: Ker kindle pa maš? A ta slovar ki si ga omenil, deluje samo pri kindle knjigah?


Kindle 2 International. Sem razmisljal, da bi vzel DXa ampak je stvar malenkost prevelika in v dolocenih primerih nerodna za brat ima pa to prednost, da gor spravis A4 stran z minimalnim zmanjsevanjem in je stvar se vedno berljiva.

Slovar pa se mi zdi, da dela samo v kindle knjigah. Oziroma po tistih po katerih se lahko sprehajas s kurzorjem.

madmitch ::

Matev je izjavil:

meni se du greh brati knjigo prevedeno v slovenščino

v angleščini zadeva deluje mnogo globje in lepše

slej kot prej je dobro se naučiti svetovni jezik in ga brati


Ti veš, koliko je jezikov na svetu? Koliko knjig si prebral v francoščini, italijanščini, ruščini...

Angleščina mi niti slučajno ne dela problemov, niti pri branju leposlovja, se pa nikakor ne strinjam, da je lahko angleščina globlja ali celo lepša. Nima dovoljšnega besednjaka.
Nobody is perfect, my name is Nob Ody

Okapi ::

Novih slovenskih knjig in prevodov v e-obliki ni iz enega samega vzroka - piratstva. Že s papirnatimi knjigami je hudič, ker ljudje raje hodijo v knjižnice kot v knjigarne. Na majhnem trgu, kot je slovenski, in z odnosom do avtorskega dela, kakršnega imamo, se to preprosto ne splača.

Drugače pa so že vsaj kakšnih 10 let praktično vse knjige, ki izidejo pri nas, tudi v obliki pdf-ja - pri avtorju, prevajalcu, v tiskarni in založbi. Na travnik pa bolj malo od tega zaide;)

O.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

madmitch ::

Okapi, mal dvomim v to. Pa kaj pol, če hodijo raje v knjižnice, saj avtorji tudi od izposoje nekaj dobijo. Piratstvo mislim, da ni tisti glavni problem.
Nobody is perfect, my name is Nob Ody

Okapi ::

Avtorji res dobimo nekaj malega od knjižnic, ampak založbe pa ne dobijo niti tolarja. To knjižnično nadomestilo je v bistvu nekaj, kar je izven materialnih avtorskih pravic, kajti v 99% primerih jih avtorji prenesejo na založbe. Tako da bi pravzaprav ta denar morale dobiti založbe, ne avtorji.

Ampak to samo tako, mimogrede. Ne glede na to si lahko prepričan, da je edini vzrok piratstvo (oziroma strah pred piratstvom). Kot rečeno, vse knjige so že v e-obliki, samo pdf ni mogoče dovolj dobro zaščititi proti kopiranju, ostale oblike (zaklep na bralnik in podobno) pa so vsaj za zdaj za založbe predrage.

O.

KaRkY ::

@Okapi založba tudi dobi svoje ko knjižnica kupi knjigo ali pa jim založbe dajo zastonj knjige?
When you look long into an abyss, the abyss looks into you

bluefish ::

Slej ko prej si bom priskrbel en e-reader, vendar le za nekatere knjige. Občutek papirnate knjige v rokah je še vedno nenadomestljiv.

Okapi ::

založba tudi dobi svoje ko knjižnica kupi knjigo ali pa jim založbe dajo zastonj knjige?
Založba knjižnici proda eno knjigo, ki si jo potem sposodi 100 bralcev, od tega recimo 10 takih, ki bi knjigo sicer kupili v knjigarni. Če bi ne bilo brezplačne izposoje v knjižnicah, bi založbe prodale vsaj 2x ali mogoče celo 3x več knjig.

O.

49106 ::

torej le ni vse narobe, če se šera

KaRkY ::

Mislim da založbe večino denarja dobijo prav od knjižnic. Saj knjižnice kupijo po 5-10 knjig res da si jih potem 200 ali več ljudi sposodi to knjigo vendar si bi redki kupili nek roman ali knjigo ki stane 50 ali več EUR.
When you look long into an abyss, the abyss looks into you

Gregor P ::

A sedaj so pa že knjižnice problem?!?8-O;((
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).

49106 ::

Vse je problem.. če se šera

Matev ::

a ni bolje da se deli kot pa da vsak zase kupi knjigo
in posekajo drevo za vsakega posebej?

driver_x ::

Torej bi bilo za založbe bolje, če bi izdajale le elektronske knige, zaklenjene na bralnike. Saj si take knjige ne bi bilo mogoče izposoditi v knjižnici. V tem primeru bi moral vsak, ki bi hotel knjigo prebrati, to tudi kupiti.

Okapi ::

Mislim da založbe večino denarja dobijo prav od knjižnic.
Ja, in ravno to je problem. Knjižnicam prodajo 500 izvodov in to je to. Če bi knjižnic ne bilo, oziroma ne bi bile brezplačne, bi prodali 2000 izvodov.

Knjižnice so potuha samo za slabe knjige in recimo kakšne pesniške zbirke, ki jih drugače ne bi nihče kupil.

Problem je seveda majhnost našega trga. Stroški pisanja knjige, ali prevajanja, so namreč enaki v ZDA in pri nas. Če imaš recimo 50.000 potencialnih kupcev knjige, si lahko privoščiš tako knjižnice kot pirate, pa boš še vedno prodal recimo 5000 izvodov in tako avtorju ali prevajalcu omogočil spodoben honorar ter pokril tudi vse druge stroške, povezane z izdajo knjige (lektura, oblikovanje, promocija ...).

Če pa imaš samo 5000 potencialnih kupcev, ti jih knjižnice (in pirati) poberejo preveč.

Torej bi bilo za založbe bolje, če bi izdajale le elektronske knige, zaklenjene na bralnike.
Mogoče, samo ljudi z bralniki je za zdaj pri nas še premalo, da bi se to splačalo.

O.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

madmitch ::

Okapi je izjavil:

Ampak to samo tako, mimogrede. Ne glede na to si lahko prepričan, da je edini vzrok piratstvo (oziroma strah pred piratstvom). Kot rečeno, vse knjige so že v e-obliki, samo pdf ni mogoče dovolj dobro zaščititi proti kopiranju, ostale oblike (zaklep na bralnik in podobno) pa so vsaj za zdaj za založbe predrage.

O.


Pa si si sam odgovoril. Torej so problem založbe, ker je cena tiska mizerno nizka, zaklep pa ne. Torej ni v njihovem interesu. Raje bodo jamrali in krivili vse, od države, Ljubljane, Murkota in luninih men. Mah
Nobody is perfect, my name is Nob Ody

Matev ::

zanimivo da je stephen king nesramno bogat
da tiste ki je harryja potterja napisala niti ne omenjam

techfreak :) ::

KaRkY je izjavil:

Mislim da založbe večino denarja dobijo prav od knjižnic. Saj knjižnice kupijo po 5-10 knjig res da si jih potem 200 ali več ljudi sposodi to knjigo vendar si bi redki kupili nek roman ali knjigo ki stane 50 ali več EUR.

Koliko nestrokovnih knjig pa stane 50 EUR?

Okapi ::

Komplet Harry Potterjev je recimo 200 evrov in prodali bi jih sigurno 3-4x več, če ne bi bilo knjižnic. Oziroma bi založba zaslužila 3-4x več, če bi izposoja stala recimo 10% knjige.

Vihra mečev je 40 evrov. Tudi teh bi prodali vsaj 2x več, če ne bi bilo knjižnic.

O.

kopernik ::

2x več bi jih prodali tudi, če bi stale 10-15EUR, tako kot originali paperbacki na amazonu.

bluefish ::

Za začetek naj ukinejo davek na knjige in malo bolj smotrno razdelijo denar pri končni ceni.

Okapi ::

2x več bi jih prodali tudi, če bi stale 10-15EUR
Mogoče, samo bi jih morali prodati 3x več, da bi se založbi to splačalo, toliko več pa jih verjetno ne bi prodali.

O.

techfreak :) ::

Okapi je izjavil:

Komplet Harry Potterjev je recimo 200 evrov in prodali bi jih sigurno 3-4x več, če ne bi bilo knjižnic. Oziroma bi založba zaslužila 3-4x več, če bi izposoja stala recimo 10% knjige.

Vihra mečev je 40 evrov. Tudi teh bi prodali vsaj 2x več, če ne bi bilo knjižnic.

O.

Komplet ni isto kot ena knjiga. Pri prevodu pa tako dodajo 10 - 20€ zraven.

MyotisSI ::

Ko kupiš knjigo je tvoja. Lahko jo posodiš, prodaš, pošlješ kolegu na Kamčatko, lahko jo podariš, ali z njo podstaviš majav kavč. Lahko jo opere dež ali pa se peče na 60 stopinjah v Sahari v pesku več mesecev in še vedno deluje. Za knjigo ne rabiš najnovejšega popravka za branje, lahko jo bereš v vsaki državi sveta. Knjiga zdrži tisočletja. Če bodo pismeni, jo bodo brez težav brali tudi tvoji pravnuki. Isto knjigo! Lahko jo vržeš ob tla ali ob zid, lahko skačeš po njej ali si nanjo kaj zapišeš s svinčnikom ali kemičnim. Knjigo lahko bereš ob sveči kje bogu za hrbtom in ti ni treba skrbeti za električno vtičnico.

Ko kupiš knjigo je tvoja, za celo življenje. Če jo čuvaš bo lahko v tvoji družini stoletja. In mogoče je ravno to problem. Nad knjigo ki gre iz prodajalne nima nihče več nadzora. Ona živi svoje življenje, lahko tudi desetletja, ali stoletja. Navadne knjige ti ne morejo na daljavo pobrisat ker si prekršil xy pravilo, ne morejo ti prepovedat knjige odnest v npr. Iran, ker kao tam nimajo avtorskih pravic za njeno branje ipd.


Definitivno bo klasična knjiga šla nekoč v pokoj, a šele takrat, ko se bo dobil nadomestek, ki bo ustrezal zgornjim kriterijem.

Klasična knjiga je (zaenkrat) svobodna in demokratična dobrina (vsakdo lahko bere), nad elektronsko pa že od vsega začetka visijo patenti in podobno sranje. Jebeš to!

V razmislek priporočam tole branje, ki je bilo pred časom objavljeno na Slo-tech-u.

To je seveda moje subjektivno mnenje.
Ničesar ne želim dokazati, želim pokazati
(Federico Fellini)

kitaj ::

@MyotisSI: +1

Kaj pa če bi ljudje brali/kupili 2x manj knjig če ne bi bilo knjižnic, ki s svojo brezplačnostjo stimulirajo in privzgajajo branje?

Če kupiš elektronsko knjigo pri založbi Packt, dobiš popolnoma odprt PDF dokument s katerim lahko počneš vse. Pa gre za strokovne IT knjige, katerih bralci so najbolj vešči vseh mogočih spletnih in ostalih IT tehnologij. Zaščitena je edino s tem, da v nogi na vsaki strani knjige piše: "This material is copyright and is licensed for the sole use by Ime Priimek, Tvoja ulica 3, Mesto, Država, Poštna številka"

Poldi112 ::

Pretiravaš (MyotisSi). Knjiga bo sicer po vsem tistem abusu ali času res še berljiva, ampak koliko ljudi bo tako plesnivo knjigo res prijelo v roke. Že ena. ki jo imam šele 10 let in sem jo hotel ponovno prebrati, je tako porumenela in dobila nežen neprijeten vonj, da me je minilo. Pa ni bila hranjena na soncu ali vlagi. Da ne omenjam knjig, ki jih je za seboj pustila babica. Od celega kupa meni zanimivih sem obdržal zgolj eno, ki je bila za silo ohranjena.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.

driver_x ::

kitaj: še tiste podatke lahko pošlješ katere koli.

MyotisSI: delno imaš prav, po drugi strani pa sam prebiram večinoma strokovno literaturo s področja IT, ki že po par letih zastara. Posledica je, da se mi je nabralo precej knjig, ki jih nihče več ne potrebuje. Nekatere sem že pometal med star papir, eno o Turbo Pascalu, ki mi je bila takrat zelo pri srcu, pa uporabljam za podstavek sobnega kolesa.
Iz knjig potrebujem zgolj informacije. Šelestenje papirja, občutek listanja in podobno me niti malo ne zanimajo. Zanima me le praktičnost uporabe. To mi pa bralnik nudi večjo.

kitaj ::

Poldi112 je izjavil:

Pretiravaš (MyotisSi). Knjiga bo sicer po vsem tistem abusu ali času res še berljiva, ampak koliko ljudi bo tako plesnivo knjigo res prijelo v roke. Že ena. ki jo imam šele 10 let in sem jo hotel ponovno prebrati, je tako porumenela in dobila nežen neprijeten vonj, da me je minilo. Pa ni bila hranjena na soncu ali vlagi. Da ne omenjam knjig, ki jih je za seboj pustila babica. Od celega kupa meni zanimivih sem obdržal zgolj eno, ki je bila za silo ohranjena.

S sodobnimi knjigami bodo še problemi, ker se uporablja preslabe/poceni materiale. Predvsem je problematičen papir, ki vsebuje preveč kemikalij.
S starimi knjigami pa ni takih težav. Pred leti sem v kar veliki knjižnici prebrskal celotno zbirko knjig iz 19. stoletja, pa niso ne smrdele ne rumenele.

@sammy73: Ker plačuješ z kartico boš moral pravilno povedati vsaj ime.
Sicer pa je poanta v tem, da lahko neka založba deluje uspešno, čeprav kupca nima pod totalnim nadzorom, kot nas hočejo prepričati nekatere druge založbe oz. trgovine.

lufthammer ::

kitaj je izjavil:


S sodobnimi knjigami bodo še problemi, ker se uporablja preslabe/poceni materiale. Predvsem je problematičen papir, ki vsebuje preveč kemikalij.
S starimi knjigami pa ni takih težav. Pred leti sem v kar veliki knjižnici prebrskal celotno zbirko knjig iz 19. stoletja, pa niso ne smrdele ne rumenele.

Ne se bat, papir prenese vse.8-)
Imam doma celo nekaj rokopisov iz 16. stol. in jih lahko lepo berem, imam pa tudi nekaj petčetrt disket, ki jih ne morem prebrati nikjer več....

V Bežigrajski knjižnici imajo nekaj bralnikov s prednaloženo literaturo po izbiri in je precejšnje zanimanje. Se moraš postaviti v čakalno vrsto.
Vse se da, le naše založbe bi bile lahko malo manj gnile in pohlepne.

techfreak :) ::

lufthammer je izjavil:

Vse se da, le naše založbe bi bile lahko malo manj gnile in pohlepne.

Niso nič kaj pohlepne, problem je v tem da se jim ne splača. Zaenkrat je premalo ljudi zainteresirano in tudi piratstvo je potrebno upoštevati.

lufthammer ::

Še za kritike knjižnic.
Kakšne izjemne knjige starejšega datuma (npr. Moskva - Petuški, ki jo mimogrede priporočam v branje)ne dobiš drugje, kot v knjižnici, saj so jo tiskali v tri do pet tisoč izvodih.
Ja, knjige so tudi predrage in marsikdaj knjižnice rešujejo prodajo, vedo povedat akviziterji. Me prav zanima, koliko več bi jih kupilo Poterja za 200€ brez možnosti izposoje? Samo tisti, ki so ga tako ali tako.

Okapi ::

Jaz sem pa povsem prepričan, da bi Potterja kupilo najmanj 5x več ljudi, če bi bil nakup edina možnost.

Vprašaj se recimo za kakšno stvar, ki se je ne da brezplačno izposodit ali prekopirat. Koliko ljudi bi recimo še kupilo računalnik, če bi ga lahko dobili zastonj? Ali čokolado, da ne bo kdo cene na dan privlekel. Potem ti bo mogoče malo bolj jasno, kakšno škodo to povzroča tistim, ki živijo od prodaje teh reči.

O.

driver_x ::

Ali so cene knjig za knjižnice enake kot za končnega kupca? Cene DVD-jev za izposojevalnice so namreč višje, oz. tam se kupi licenca za izposojo.

Sicer pa menim, da je Okapijeva ocena o 5x večji prodaji Poterja malo pretirana. Sploh pri ceni 200EUR. Verjetno bi si potem ljudje med seboj izposojali ali zmenjevali knjige.

madmitch ::

Okapi, a v tujini ljudje ne hodijo v knjižnice? Po raziskavi, ki jo je opravila Europeana, je obiskanost knjižnic na zahodu celo večja od slovenske. Procentualno glede na število prebivalcev. Število obveznih izvodov je ravno tako veliko večje, kot pri nas (10, če se ne motim) pa vseeno prodajo več knjig, kot pri nas. Kje je potem problem? Še vedno v knjižnicah? EU daje subvencije za vse kar hočeš, za gojenje gautrož, česanje prašičev in dosoljevane morja, nikakor pa ne za knjige. OK, nekaj denarja iz EU pride za digitalizacijo (še največ iz norveških mehanizmov), to je pa vse.
Tudi doma se vsi, ki se morajo, hršijo in razlagajo na veliko, kako pomembno je branje, da bi ga pa na kakršen koli način vzpodbujali, to pa ne - nižji davki, subvencije, skladi za pisce (vse to zunaj poznajo).

So še vedno krive knjižnice, ki dobre in tudi ne tako dobre naslove pokupijo do desetih procentov naklade?
Nobody is perfect, my name is Nob Ody

Zmajc ::

Brez knjižnic 80% ljudi ki knjige bere teh sploh nebi zato bi realna prodaja knjig bla dosti manjša. Ne nekaj pametovat kak so knjižnice oh in sploh zlikocvi. Kot da BSA idiote poslušaš.

Osebno sem v osnovni in srednji šoli OGROMNO hodil v knjižnico, posledično sem pozneje ko sem odrasel kupil kar zajeten sveženj knjig ki sedaj zapolnjujejo več kopt 2 omari mojega stanovanja.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Zmajc ()

49106 ::

Enako kot pri p2p

SodVina ::

Jaz nisem imel še možnosti preizkusiti enega izmed e-bralnikov. Vendar se mi ideja dopade. Sam večinoma knjige kupujem. Vidim zanimiv naslov, kupim knjigo(ker so velikokrat cenejše kot dvakrat prevoz do knjižnice in nazaj). Ko knjigo preberem, pa je zame neuporabna. Nikoli več ne bom šel brat recimo davincijevo šifro. In te knjige imajo samo še sentimentalno vrednost, ki ji jaz drugače rečem šara.

Tako, da če e-bralnik ponuja podoben filing branja kot knjiga:
-baterija zdrži neverjetno dolgo
-oči ne trpijo in se lepo vidi recimo tudi pri močnem soncu
-zadeva je trpežna

potem raje kupim e-book. In potem če je kakšna knjiga resnično odlična in primerna za večkratno branje, potem pa še paperback.

Matev ::

Imam doma celo nekaj rokopisov iz 16. stol. in jih lahko lepo berem


ja iz 16. stoletja bodo tudi čez sto let korektne

težava je če so iz 20. stoletja
ko papir ne zdrži več toliko kot včasih

MyotisSI ::

Poldi112 je izjavil:

Pretiravaš (MyotisSi). Knjiga bo sicer po vsem tistem abusu ali času res še berljiva, ampak koliko ljudi bo tako plesnivo knjigo res prijelo v roke. Že ena. ki jo imam šele 10 let in sem jo hotel ponovno prebrati, je tako porumenela in dobila nežen neprijeten vonj, da me je minilo. Pa ni bila hranjena na soncu ali vlagi. Da ne omenjam knjig, ki jih je za seboj pustila babica. Od celega kupa meni zanimivih sem obdržal zgolj eno, ki je bila za silo ohranjena.


Pač meni ni toliko pomemben izgled, temveč vsebina. Če bi vsi ljudje tako razmišljali, danes ne bi imeli nobenega, zapisa starejšega od sto let ali kako? Vse kar danes znamo, vemo, vsa naša zgodovina ipd, se je ohranila zato, ker je nekdo to zapisal in nekdo drug to hranil in spet tretji to prepisal na novo za prihodnje rodove (seveda nekaj pade tudi na ustno izročilo). Kaj bodo prebirali zgodovinarji od te dobe čez recimo 100 let, sploh če se vmes vrine kaka konkretna svetovna vojna (velika verjetnost)? Po moje to kar bodo razbrali iz papirja, sploh če gledamo da že jebene navadne diskete nimaš več kam vtakniti.

driver_x je izjavil:

kitaj: še tiste podatke lahko pošlješ katere koli.

MyotisSI: delno imaš prav, po drugi strani pa sam prebiram večinoma strokovno literaturo s področja IT, ki že po par letih zastara. Posledica je, da se mi je nabralo precej knjig, ki jih nihče več ne potrebuje. Nekatere sem že pometal med star papir, eno o Turbo Pascalu, ki mi je bila takrat zelo pri srcu, pa uporabljam za podstavek sobnega kolesa.
Iz knjig potrebujem zgolj informacije. Šelestenje papirja, občutek listanja in podobno me niti malo ne zanimajo. Zanima me le praktičnost uporabe. To mi pa bralnik nudi večjo.


Seveda ne gre posploševati na vse vrste knjig. Bralniki so super ideja in verjamem da se bodo prijeli, sploh za strokovno literaturo, in vsebine ki hitro zastarajo. Problem je v tem, da založniki težijo popolnem nadzoru vsebine in to je zelo nevarno. Knjiga ni pomembna zato ker je na papirju, knjiga je pomembna ker je vsakomur dostopna, če ne drugega jo kupiš na boljšem trgu. To bi rad povedal. Knjigo lahko berejo vsi pismeni ljudje, kadarkoli in kjerkoli. In to je treba zaščititi. Ne pa da mi jebeni amazon kupljeno (mojo!!) knjigo na daljavo pobriše (primer Orwell).

In da ne govorimo o trajnosti teh e-knjig. recimo kupinm 100 knjig in kaj bo čez recimo 20 let, ko bo npr. amazon propadu, a bodo moje knjige izpuhtele? Bo moja knjižnjica kar šla v bitna nebesa? Tako gre to.

E-knjiga ni trajna, tako kot ni trajna zgoščenka, ali trdi dsk ali videokaseta. Človeštvo še ni izumilo medija za prenos informacij, ki se lahko kosa s papirjem, pergamentom in kamnom. Toliko o našem napredku.
Ničesar ne želim dokazati, želim pokazati
(Federico Fellini)

kopernik ::

E-knjiga oz. digitalni zapis informacije je zelo trajen in zelo odporen na vojne, totalitarizme, ipd. Si predstavljaš, da bi sedaj neka entiteta (kot nacisti, še prej tudi cerkev, ali pa požig knjižnice v aleksandriji) hotela "zažgati" vse knjige ? Težko delo v digitalni dobi. Upam si trditi, da je sodoben način bolj in ne manj obstojen od papirja.

49106 ::

EMP, pa gre cel legacy v 3pm

kopernik ::

Bi moral biti kar *konkreten* emp.

KaRkY ::

Sem gledal enkrat odajo o obstojnosti informacij in je blo rečeno, da še vedno je kamen kot medij za hranjenje informacij najbolj obstojen. Digitalni podatki so zelo obstojni če imaš informacijo kako jih prebrati iz nekega medija medtem kot kamen sam nosi informacijo kako ga prebrati.

Ta EMP je zelo možen 1 konkreten sončev izbruh in papa podatki. Sončev izbruh take velikosti, da bi uspel človeštvo za par let spravit v kameno dobo se je že zgodil pa se še tudi bo.
When you look long into an abyss, the abyss looks into you
1
2
3 4


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Vlada predlaga nižjo stopnjo DDV tudi za e-knjige in e-časopise

Oddelek: Novice / Ostalo
418385 (6279) MrStein
»

Papir in e-knjige/bralniki

Oddelek: Znanost in tehnologija
408019 (7449) kuglvinkl
»

Britanski Amazon proda več e-knjig kot papirnatih

Oddelek: Novice / Omrežja / internet
225613 (4699) Fritz
»

Nova anketa: (e)knjige? (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Novice / Ostalo
14219161 (15220) PNG
»

Mednaroden tudi Kindle DX

Oddelek: Novice / Ostale najave
455092 (4097) nekikr

Več podobnih tem