Amazon prodal več elektronskih knjig kakor tiskanih s trdimi platnicami

techfreak :) je 22. jul 2010 ob 08:45 izjavil:

Je problem v avtorskih al v lenobi/nezainteresiranosti založnikov?

Verjetno nezainteresiranost kupcev. E-bralniki še niso tako razširjeni pri nas.

In tudi ne bodo, če ne bo gradiva.

Bog ne daj, pol bodo tiskarne propadle in spet brezposelni in spet sindikati na cestah...

meni se du greh brati knjigo prevedeno v slovenščino

v angleščini zadeva deluje mnogo globje in lepše

slej kot prej je dobro se naučiti svetovni jezik in ga brati

49106 je 22. jul 2010 ob 09:07 izjavil:

BW: Ker kindle pa maš? A ta slovar ki si ga omenil, deluje samo pri kindle knjigah?

Kindle 2 International. Sem razmisljal, da bi vzel DXa ampak je stvar malenkost prevelika in v dolocenih primerih nerodna za brat ima pa to prednost, da gor spravis A4 stran z minimalnim zmanjsevanjem in je stvar se vedno berljiva.

Slovar pa se mi zdi, da dela samo v kindle knjigah. Oziroma po tistih po katerih se lahko sprehajas s kurzorjem.

Novih slovenskih knjig in prevodov v e-obliki ni iz enega samega vzroka - piratstva. Že s papirnatimi knjigami je hudič, ker ljudje raje hodijo v knjižnice kot v knjigarne. Na majhnem trgu, kot je slovenski, in z odnosom do avtorskega dela, kakršnega imamo, se to preprosto ne splača.

Drugače pa so že vsaj kakšnih 10 let praktično vse knjige, ki izidejo pri nas, tudi v obliki pdf-ja - pri avtorju, prevajalcu, v tiskarni in založbi. Na travnik pa bolj malo od tega zaide

O.

Avtorji res dobimo nekaj malega od knjižnic, ampak založbe pa ne dobijo niti tolarja. To knjižnično nadomestilo je v bistvu nekaj, kar je izven materialnih avtorskih pravic, kajti v 99% primerih jih avtorji prenesejo na založbe. Tako da bi pravzaprav ta denar morale dobiti založbe, ne avtorji.

Ampak to samo tako, mimogrede. Ne glede na to si lahko prepričan, da je edini vzrok piratstvo (oziroma strah pred piratstvom). Kot rečeno, vse knjige so že v e-obliki, samo pdf ni mogoče dovolj dobro zaščititi proti kopiranju, ostale oblike (zaklep na bralnik in podobno) pa so vsaj za zdaj za založbe predrage.

O.

Slej ko prej si bom priskrbel en e-reader, vendar le za nekatere knjige. Občutek papirnate knjige v rokah je še vedno nenadomestljiv.

torej le ni vse narobe, če se šera

A sedaj so pa že knjižnice problem?!?

a ni bolje da se deli kot pa da vsak zase kupi knjigo
in posekajo drevo za vsakega posebej?

Mislim da založbe večino denarja dobijo prav od knjižnic.

Ja, in ravno to je problem. Knjižnicam prodajo 500 izvodov in to je to. Če bi knjižnic ne bilo, oziroma ne bi bile brezplačne, bi prodali 2000 izvodov.

Knjižnice so potuha samo za slabe knjige in recimo kakšne pesniške zbirke, ki jih drugače ne bi nihče kupil.

Problem je seveda majhnost našega trga. Stroški pisanja knjige, ali prevajanja, so namreč enaki v ZDA in pri nas. Če imaš recimo 50.000 potencialnih kupcev knjige, si lahko privoščiš tako knjižnice kot pirate, pa boš še vedno prodal recimo 5000 izvodov in tako avtorju ali prevajalcu omogočil spodoben honorar ter pokril tudi vse druge stroške, povezane z izdajo knjige (lektura, oblikovanje, promocija ...).

Če pa imaš samo 5000 potencialnih kupcev, ti jih knjižnice (in pirati) poberejo preveč.

Torej bi bilo za založbe bolje, če bi izdajale le elektronske knige, zaklenjene na bralnike.

Mogoče, samo ljudi z bralniki je za zdaj pri nas še premalo, da bi se to splačalo.

O.

zanimivo da je stephen king nesramno bogat
da tiste ki je harryja potterja napisala niti ne omenjam

Komplet Harry Potterjev je recimo 200 evrov in prodali bi jih sigurno 3-4x več, če ne bi bilo knjižnic. Oziroma bi založba zaslužila 3-4x več, če bi izposoja stala recimo 10% knjige.

Vihra mečev je 40 evrov. Tudi teh bi prodali vsaj 2x več, če ne bi bilo knjižnic.

O.

Za začetek naj ukinejo davek na knjige in malo bolj smotrno razdelijo denar pri končni ceni.

Okapi je 22. jul 2010 ob 16:41 izjavil:

Komplet Harry Potterjev je recimo 200 evrov in prodali bi jih sigurno 3-4x več, če ne bi bilo knjižnic. Oziroma bi založba zaslužila 3-4x več, če bi izposoja stala recimo 10% knjige.

Vihra mečev je 40 evrov. Tudi teh bi prodali vsaj 2x več, če ne bi bilo knjižnic.

O.

Komplet ni isto kot ena knjiga. Pri prevodu pa tako dodajo 10 - 20€ zraven.

@MyotisSI: +1

Kaj pa če bi ljudje brali/kupili 2x manj knjig če ne bi bilo knjižnic, ki s svojo brezplačnostjo stimulirajo in privzgajajo branje?

Če kupiš elektronsko knjigo pri založbi Packt, dobiš popolnoma odprt PDF dokument s katerim lahko počneš vse. Pa gre za strokovne IT knjige, katerih bralci so najbolj vešči vseh mogočih spletnih in ostalih IT tehnologij. Zaščitena je edino s tem, da v nogi na vsaki strani knjige piše: "This material is copyright and is licensed for the sole use by Ime Priimek, Tvoja ulica 3, Mesto, Država, Poštna številka"

kitaj: še tiste podatke lahko pošlješ katere koli.

MyotisSI: delno imaš prav, po drugi strani pa sam prebiram večinoma strokovno literaturo s področja IT, ki že po par letih zastara. Posledica je, da se mi je nabralo precej knjig, ki jih nihče več ne potrebuje. Nekatere sem že pometal med star papir, eno o Turbo Pascalu, ki mi je bila takrat zelo pri srcu, pa uporabljam za podstavek sobnega kolesa.
Iz knjig potrebujem zgolj informacije. Šelestenje papirja, občutek listanja in podobno me niti malo ne zanimajo. Zanima me le praktičnost uporabe. To mi pa bralnik nudi večjo.

kitaj je 22. jul 2010 ob 22:24 izjavil:

S sodobnimi knjigami bodo še problemi, ker se uporablja preslabe/poceni materiale. Predvsem je problematičen papir, ki vsebuje preveč kemikalij.
S starimi knjigami pa ni takih težav. Pred leti sem v kar veliki knjižnici prebrskal celotno zbirko knjig iz 19. stoletja, pa niso ne smrdele ne rumenele.

Ne se bat, papir prenese vse.
Imam doma celo nekaj rokopisov iz 16. stol. in jih lahko lepo berem, imam pa tudi nekaj petčetrt disket, ki jih ne morem prebrati nikjer več....

V Bežigrajski knjižnici imajo nekaj bralnikov s prednaloženo literaturo po izbiri in je precejšnje zanimanje. Se moraš postaviti v čakalno vrsto.
Vse se da, le naše založbe bi bile lahko malo manj gnile in pohlepne.

Še za kritike knjižnic.
Kakšne izjemne knjige starejšega datuma (npr. Moskva - Petuški, ki jo mimogrede priporočam v branje)ne dobiš drugje, kot v knjižnici, saj so jo tiskali v tri do pet tisoč izvodih.
Ja, knjige so tudi predrage in marsikdaj knjižnice rešujejo prodajo, vedo povedat akviziterji. Me prav zanima, koliko več bi jih kupilo Poterja za 200€ brez možnosti izposoje? Samo tisti, ki so ga tako ali tako.

Ali so cene knjig za knjižnice enake kot za končnega kupca? Cene DVD-jev za izposojevalnice so namreč višje, oz. tam se kupi licenca za izposojo.

Sicer pa menim, da je Okapijeva ocena o 5x večji prodaji Poterja malo pretirana. Sploh pri ceni 200EUR. Verjetno bi si potem ljudje med seboj izposojali ali zmenjevali knjige.

Brez knjižnic 80% ljudi ki knjige bere teh sploh nebi zato bi realna prodaja knjig bla dosti manjša. Ne nekaj pametovat kak so knjižnice oh in sploh zlikocvi. Kot da BSA idiote poslušaš.

Osebno sem v osnovni in srednji šoli OGROMNO hodil v knjižnico, posledično sem pozneje ko sem odrasel kupil kar zajeten sveženj knjig ki sedaj zapolnjujejo več kopt 2 omari mojega stanovanja.

Jaz nisem imel še možnosti preizkusiti enega izmed e-bralnikov. Vendar se mi ideja dopade. Sam večinoma knjige kupujem. Vidim zanimiv naslov, kupim knjigo(ker so velikokrat cenejše kot dvakrat prevoz do knjižnice in nazaj). Ko knjigo preberem, pa je zame neuporabna. Nikoli več ne bom šel brat recimo davincijevo šifro. In te knjige imajo samo še sentimentalno vrednost, ki ji jaz drugače rečem šara.

Tako, da če e-bralnik ponuja podoben filing branja kot knjiga:
-baterija zdrži neverjetno dolgo
-oči ne trpijo in se lepo vidi recimo tudi pri močnem soncu
-zadeva je trpežna

potem raje kupim e-book. In potem če je kakšna knjiga resnično odlična in primerna za večkratno branje, potem pa še paperback.

Poldi112 je 22. jul 2010 ob 21:23 izjavil:

Pretiravaš (MyotisSi). Knjiga bo sicer po vsem tistem abusu ali času res še berljiva, ampak koliko ljudi bo tako plesnivo knjigo res prijelo v roke. Že ena. ki jo imam šele 10 let in sem jo hotel ponovno prebrati, je tako porumenela in dobila nežen neprijeten vonj, da me je minilo. Pa ni bila hranjena na soncu ali vlagi. Da ne omenjam knjig, ki jih je za seboj pustila babica. Od celega kupa meni zanimivih sem obdržal zgolj eno, ki je bila za silo ohranjena.

Pač meni ni toliko pomemben izgled, temveč vsebina. Če bi vsi ljudje tako razmišljali, danes ne bi imeli nobenega, zapisa starejšega od sto let ali kako? Vse kar danes znamo, vemo, vsa naša zgodovina ipd, se je ohranila zato, ker je nekdo to zapisal in nekdo drug to hranil in spet tretji to prepisal na novo za prihodnje rodove (seveda nekaj pade tudi na ustno izročilo). Kaj bodo prebirali zgodovinarji od te dobe čez recimo 100 let, sploh če se vmes vrine kaka konkretna svetovna vojna (velika verjetnost)? Po moje to kar bodo razbrali iz papirja, sploh če gledamo da že jebene navadne diskete nimaš več kam vtakniti.

driver_x je 22. jul 2010 ob 21:34 izjavil:

kitaj: še tiste podatke lahko pošlješ katere koli.

MyotisSI: delno imaš prav, po drugi strani pa sam prebiram večinoma strokovno literaturo s področja IT, ki že po par letih zastara. Posledica je, da se mi je nabralo precej knjig, ki jih nihče več ne potrebuje. Nekatere sem že pometal med star papir, eno o Turbo Pascalu, ki mi je bila takrat zelo pri srcu, pa uporabljam za podstavek sobnega kolesa.
Iz knjig potrebujem zgolj informacije. Šelestenje papirja, občutek listanja in podobno me niti malo ne zanimajo. Zanima me le praktičnost uporabe. To mi pa bralnik nudi večjo.

Seveda ne gre posploševati na vse vrste knjig. Bralniki so super ideja in verjamem da se bodo prijeli, sploh za strokovno literaturo, in vsebine ki hitro zastarajo. Problem je v tem, da založniki težijo popolnem nadzoru vsebine in to je zelo nevarno. Knjiga ni pomembna zato ker je na papirju, knjiga je pomembna ker je vsakomur dostopna, če ne drugega jo kupiš na boljšem trgu. To bi rad povedal. Knjigo lahko berejo vsi pismeni ljudje, kadarkoli in kjerkoli. In to je treba zaščititi. Ne pa da mi jebeni amazon kupljeno (mojo!!) knjigo na daljavo pobriše (primer Orwell).

In da ne govorimo o trajnosti teh e-knjig. recimo kupinm 100 knjig in kaj bo čez recimo 20 let, ko bo npr. amazon propadu, a bodo moje knjige izpuhtele? Bo moja knjižnjica kar šla v bitna nebesa? Tako gre to.

E-knjiga ni trajna, tako kot ni trajna zgoščenka, ali trdi dsk ali videokaseta. Človeštvo še ni izumilo medija za prenos informacij, ki se lahko kosa s papirjem, pergamentom in kamnom. Toliko o našem napredku.

EMP, pa gre cel legacy v 3pm

Sem gledal enkrat odajo o obstojnosti informacij in je blo rečeno, da še vedno je kamen kot medij za hranjenje informacij najbolj obstojen. Digitalni podatki so zelo obstojni če imaš informacijo kako jih prebrati iz nekega medija medtem kot kamen sam nosi informacijo kako ga prebrati.

Ta EMP je zelo možen 1 konkreten sončev izbruh in papa podatki. Sončev izbruh take velikosti, da bi uspel človeštvo za par let spravit v kameno dobo se je že zgodil pa se še tudi bo.