» »

Znanost v letu 2012 in pogled naprej

Curiosity je po sedmih minutah strahu pristal na Marsu.

Curiosity je po sedmih minutah strahu pristal na Marsu.

Slo-Tech - Izteklo leto je bilo v Sloveniji sicer v znamenju varčevanja in rezov (mimogrede, Rusija bo v letih 2013-2020 skoraj potrojila investicije v raziskave in razvoj), ki niso zaobšli visokošolskega sektorja in raziskovanja, a so slovenski znanstveniki kljub temu delali zelo uspešno. Zato si poglejmo, kaj so najvidnejši slovenski dosežki znanosti v preteklem letu in kaj se je med tem dogajalo na mednarodnem prostoru.

Največje slovenske znanstvene dosežke v letu 2012 so za RTV komentirali na Kemijskem inštitutu (KI), Institutu Jožef Štefan (IJS) in pristojnem ministrstvu (MIZKŠ). Med odmevnejše dosežke na KI štejejo odkritje gena DEPTOR, ki ima pomembno vlogo pri regulaciji maščobnega tkiva in pri pojavu debelosti. S KI je pri projektu sodeloval Simon Horvat. Pomemben dosežek so tudi raziskave kristalizacije kovinsko-organskih poroznih materialov, ki jih je opravila ekipa v sestavi Tadeja Birsa Čelič, Mojca Rangus, Venčeslav Kaučič in Nataša Zabukovec Logar. Razumevanje kristalizacije je pomembno za načrtovanje novih struktur kovinsko-organskih poroznih materialov (MOF), ki imajo primerne lastnosti za želeno uporabo (ločevanje plinov, ciljano dostavljanje zdravilnih učinkovin, kataliza, shranjevanje toplote in plinov ...). Kot tretji dosežek so na KI navedli delo skupine, ki je delala na tehnologiji priprave elektrokromnih barv na fleksibilne substrate.

Na IJS so izpostavili subvencijo Dragana Mihailovića Evropskega raziskovalnega sveta za priznane raziskovalce, ki je prvi prejemnik te prestižne subvencije v Sloveniji. Prejel jo je za projekt Koherentni trajektoriji skozi fazne prehode z zlomom simetrije. Drugi odmeven dosežek z IJS je prototip senzorja vlage, ki je narejen iz nanopaličic. Kot tretji dosežek omenimo tehnologijo za izdelavo večplastnih struktur, ki jo je na IJS razvil odsek za elektronsko keramiko.

Na MIZKŠ so izpostavili uspeh slovenske študentske ekipe na mednarodnem tekmovanju v sintezni biologiji iGEM, kjer je Slovenija osvojila odlično drugo mesto v svetovni konkurenci, ter štipendijo L'Oreal, ki jo je prejela Vita Majce.

Poglejmo sedaj še na mednarodno sceno, kjer so se letos dogajale tako pomembne reči, da smo o njih brali tudi v dnevnem časopisju. Revija Science je pripravila pregled najpomembnejših znanstvenih odkritij v letu 2012. Na prvem mestu je seveda potrditev obstoja Higgsovega bozona. Sledijo izboljšava metode za sekvencirajne prazgodovinske DNK, izboljšave genskega inženiringa, meritve kota teta13 v nevtrinskih oscilacijah, dokončanje enciklopedije elementov DNK, pristanek roverja Curiosity na Marsu, prva določitev strukture proteina z rentgenskim laserjem ter napredek pri vodenju robotov z mislimi.

Science se je pregleda lotil drugače, in sicer so nanizali deset ljudi, ki so najbolj zaznamovali znanstveno leto 2012. Prvi je kakopak Higgsov boter, direktor CERN-a, sledijo pa ostali pomembni ljudje. To pa ni vse, saj je Science pripravil tudi sprehod skozi 2012 v številkah. Ste vedeli, da ima članek o odkritju Higgsovega bozona 2932 soavtorjev in da je Voyager 1 od leta 1977 preletel že 18 milijard kilometrov in praktično že zapustil Sončni sistem? Za konec pa si lahko ogledate še fotografije leta po izboru iste revije.

Kaj bo prineslo letu 2013, je nemogoče reči. Oziroma če parafraziramo Einsteina, če bi vedeli, kaj bo rezultat, potem tega ne bi počeli. Znane pa so smernice, v katere bodo najodmevnejše raziskave leta 2013 potekale.

2 komentarja

antonija ::

Stipendije in subvencije niso sicer so respectable dosezki, niso pa znanstveni, rezultati dela financiranega iz njih mogoce bojo. Minus tocke za ministerstvo in IJS.

Je pa zanimivo brat kaj so trendi raziskav po svetu, in s cim se ukvarjamo pri nas. Med tem ko pri nas vecina se vedno fura "projekte", ki so nastali 20-30 let nazaj v glavah ze upokojenih profesorjev (nekateri od njih dejansko niso upokojeni, ampak imajo namen viset na faksih do smrti), ki jih je cas ze zdavnaj povozil. Jerala pa ne dobi denarja za stroske tekomvanja kjer na svetovnem merilu poseka vso konkurenco.

Pridno zaostajamo na vecini znanstvenih podrocij, in glede na trenutni trend nic ne kaze da bojo sle stvari na bolje. Se tistih nekaj osebkov ki dejansko raziskujejo nove stvari bo slo ven po dobro sluzbo, preostanek bo pa se naprej lahko razvijal organo-metale, od katerih v desetletjih niso naredili se nic uporabnega.

Se opravicujem za depresijo, ampak takle mamo... :(
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

Mipe ::

Nič o Planetary Resources?


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Nove superbaterije - tokat iz Slovenije (strani: 1 2 )

Oddelek: Elektrotehnika in elektronika
703503 (1184) kronik
»

Odkrit Higgsov bozon! (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
719986 (2551) sprasujem
»

Jutri v CERN-u novinarska konferenca o dokazih za obstoj Higgsovega bozona

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
374012 (1353) Limit-sky
»

Na IJS premikali atome + debata o slovenski raziskovalni srenji (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
1365216 (2181) Matthai
»

Prva slovenska stran

Oddelek: Izdelava spletišč
161109 (598) link_up

Več podobnih tem