Inštitut Jožef Stefan - Raziskovalci z Inštituta Jožef Stefan so v sodelovanju z britanskimi kolegi pokazali, da je mogoče ionizirno radioaktivno sevanje koristno uporabiti za sintezo aditivov biogoriv.

Kogeneracija postaja v času, ko se mora človeštvo hitro in odločno posvetiti varčnejši izrabi Zemljinih virov, ena od novodobnih magičnih besed. V ožjem smislu označuje sočasno proizvodnjo elektrike in toplote za ogrevanje v elektrarnah, v širšem smislu pa kakršnokoli sočasno izrabo nekega procesa za več različnih namenov (v tem smislu je analogen izraz koproizvodnja). Strokovnjaki z Inštituta Jožef Stefan, Univerze v Lancastru in Univerze Aston, so se v tem oziru domislili potencialnega dodatnega izkoriščanja jedrskega sevanja, ki ga sprošča gorivo v jedrskih elektrarnah. Ionizirno sevanje žarkov gama so uporabili za katalizo procesa, pri katerem iz odpadkov v proizvodnji biodizla nastane uporaben aditiv biogoriv. Izsledke so objavili v članku v Nature Communications Chemistry.

Natančneje, vzeli so...

Slo-Tech - Danes je začela izhajati nova slovenska revija, v kateri raziskovalci pišejo za raziskovalce z drugih področij in predvsem za javnost, ki jo zanima znanost, njene ugotovitve in z njo povezani premisleki. To je glavna razlika od ostalih spletnih portalov, ki pokrivajo znanost - Alternator pišejo raziskovalci. Revijo Alternator je ustanovil Znanstveno-raziskovalni center Slovenske akademije znanost in umetnosti (ZRC SAZU) skupaj z Nacionalnim inštitutom za biologijo, Kemijskim inštitutom in Institutom Jožef Štefan. Pri izdajanju sodelujejo še Pedagoški inštitut, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Geološki zavod Slovenije in Inštitut za novejšo zgodovino. V reviji sodelujoče inštitucije poizkušajo preseči tradicionalne ločnice med naravoslovnimi, tehničnimi, družboslovnimi in humanističnimi vedami ter ohraniti ravnovesje med njimi, hkrati pa pokazati, da potrebujemo vse vede in da so vsi prispevki uporabni in zanimive tudi za nestrokovnjake s področja.

Alternator bo...

Slo-Tech - Voyager 1 je kot prvi človeški izdelek zapustil Osončje in priletel v medzvezdni prostor, piše najnovejša številka znanstvene revije Science. Za pot, dolgo približno 125 astronomskih enot oziroma slabih 19 milijard kilometrov, je potreboval 36 let. V tem času se je od Zemlje oddaljil za 17 svetlobnih ur. Najbližja zvezda poleg Sonca je od Zemlje oddaljena štiri svetlobna leta, tak da lahko hitro izračunate, da Voyager 1 v medzvezdnem prostoru še lep čas ne bo srečal nobenega planeta ali zvezde. To je 40.000 let.

Pozorni bralci boste zastrigli z ušesi in vprašali, ali ni Voyager Osončje zapustil že nekajkrat, nazadnje in najprepričljivejše pa že lanskega avgusta. O tem smo podrobno pisali letos poleti in ugotovili, da stvari niso tako preproste, kot bi kazali naši lepi modeli.

Res je Voyager 1 že leta 2004 preletel terminacijski udar, kjer se je...

Slo-Tech - V pogovornem jeziku že dlje časa označujemo debelost kot bolezen modernega časa, a v prostora za pavšalne oznake ni. Debelost je v ZDA postala bolezen šele ta mesec, ko jo je med bolezni uvrstila AMA (American Medical Association). Utemeljitev za to potezo pa je sila zanimiva: AMA želi s tem vzpodbuditi naraščajočo armado predebelih Američanov, da poiščejo zdravniško pomoč in izgubijo odvečno težo. Mnenja o potezi so deljena.

To ni tako nepomembno, kot se zdi. Pomeni namreč, da je AMA dala prednost socialnoekonomskim kriterijem pred medicinskimi, ko se je odločala, ali je neko stanje bolezen. Obstoji vrsta bolezenskih stanj, ki jih debelost v veliki meri povzroča. Nekateri tovrstni primer so skorajda simptomatični, recimo povišana...

Slo-Tech - Izteklo leto je bilo v Sloveniji sicer v znamenju varčevanja in rezov (mimogrede, Rusija bo v letih 2013-2020 skoraj potrojila investicije v raziskave in razvoj), ki niso zaobšli visokošolskega sektorja in raziskovanja, a so slovenski znanstveniki kljub temu delali zelo uspešno. Zato si poglejmo, kaj so najvidnejši slovenski dosežki znanosti v preteklem letu in kaj se je med tem dogajalo na mednarodnem prostoru.

Največje slovenske znanstvene dosežke v letu 2012 so za RTV komentirali na Kemijskem inštitutu (KI), Institutu Jožef Štefan (IJS) in pristojnem ministrstvu (MIZKŠ). Med odmevnejše dosežke na KI štejejo odkritje gena DEPTOR, ki ima pomembno vlogo pri regulaciji maščobnega tkiva in pri pojavu debelosti. S KI je...

CERN - Na današnji novinarski konferenci so v CERN-u predstavili preliminarne rezultate eksperimentalnih skupin ATLAS in CMS, ki praktično potrjujejo obstoj Higgsovega bozona. Obe skupini sta v masnem območju 125-126 GeV z gotovostjo približno pet sigma odkrili delec, ki ustreza napovedim za Higgsov bozon v standardnem modelu. S tem so našli še zadnji neodkriti delec iz standardnega modela, ki je hkrati tudi najtežji bozon, saj tehta 130-krat več od protona. Podatki imajo oznako preliminarni, ker so nanašajo na meritve v letu 2011 in deloma v 2012, medtem ko nekaj rezultatov iz leta 2012 na obdelavo še čaka. Kljub temu je to dovolj, da smemo govoriti o odkritju novega delca.

Higgsov bozon je...

CERN - Jutri, torej v sredo, 4. julija, ob 9.00 uri po slovenskem času bo v CERN-u potekala težko pričakovana novinarska konferenca v obliki znanstvenega seminarja, na kateri bodo predstavili rezultate iskanja Higgsovega bozona. Svoje rezultate bosta predstavili skupini ATLAS in CMS, in sicer analizo podatkov, zbranih v letu 2012. Neposreden prenos bo mogoče spremljati prek interneta.

O težko pričakovani novinarski konferenci se špekulira že več tednov (CERN se je končno naučil promocije znanosti). Pričakuje se, da bodo objavili, da so z veliko gotovostjo (pet sigma!) zaznali Higgsov bozon, ki je še zadnji neodkrit delec iz standardnega modela. Pričakovanja podpihuje še impresivna lista povabljenih, saj so v Švico poklicali sama eminentna imena, med drugim tudi Petra...

Slashdot - Revija Science Magazine je kot vsako leto objavila seznam desetih najpomembnejših znanstvenih dosežkov oziroma odkritij leta. Na prvo mesto so postavili dosežek Nasinih sond Spirit (duh) in Opportunity (priložnost), ki sta na Marsu odkrili dokaze o obstoju slane in rahlo kisle vode, na drugo odkritje nove vrste človečnjaka, hobbit, v Indoneziji, ki je meril v višino zgolj slab meter, na tretje pa kloniranje človeškega zarodka, ki so ga uspešno izvedli južnokorejski znanstveniki. Seznam dopolnjujejo razumevanje kondenzatov (angl. condensate - zelo ohlajeni plini), navidez nerabnih delov...