The New York Times - V zadnjem času se je povečalo zanimanje davčnih organov po vsem svetu za početje velikih multinacionalk, kot so Google, Microsoft in Apple, ki se z izkoriščanjem zakonodaje v davčno prijaznejših državah izogibajo plačevanju davkov. Prvikrat smo o tem pisali predlani, problem pa se je do danes le še stopnjeval. Francija in Avstralija sta zato najavili, da bosta podrobno preučili Googlovo poslovanje v teh državah in ukrepali, če bosta našli podlago za to. Ameriška davčna uprava ga je pod drobnogled vzela že lani.
Francoze jezi Googlovo izkoriščanje irske zakonodaje in obvozov prek Nizozemske. S taktiko dvojnega irskega sendviča ustanovijo podjetje, ki ima sedež v davčni oazi, posluje pa na Irskem. Ta družba je lastnica irske družbe, ki ima sedež v Evropi. Zaradi evropskega prava lahko prek irske družbe potem prodajajo izdelke po celi EU, hkrati pa jim irsko pravo omogoča, da ne prikažejo skoraj nič dobička, saj je lastnik vse intelektualne lastnine podjetje s sedežem v davčni oazi. Irsko podjetje potem nizozemskemu podjetju plačuje visoke licenčnine, to pa jih plačuje naprej podjetju, ki je registrirano na Bermudskem otočju, a posluje na Irskem. Prenosi med Irsko in Nizozemsko so neobdavčeni, hkrati pa podjetje s sedežem v tujini ni zavezanec za plačilo davka na Irskem, četudi posluje na Irskem. Od tod ime irski dvojni sendvič.
Francija zato preiskuje Google in se pogovarja z njim, hkrati pa mu grozi s tožbo, če pogovori ne bodo uspeli. Dokazati želijo, da Google v Franciji in za francoski trg opravi več dela, kot to prikažejo uradno. Spomnimo, da je Francija že lani junija izvedla preiskave Googlovih pisarn v Parizu zaradi suma izmikanja plačilu davkov. Google se je pritožil in zahteval izločitev tedaj zbranih dokazov, ker naj bi se francoski davčni organi napak predstavili, a je sodišče letos avgusta pritožbo zavrnilo. Neuradno se govori, da naj bi Francija zahtevala plačilo milijarde dolarjev davkov za legalizacijo poslovanja za nazaj, a Google zanika, da bi prejel kakšno takšno zahtevo. Google je za leto 2010 v Franciji prijavil 68 milijonov evrov prihodkov in 4,4 milijona evrov dobička, od česar so plačali 2 milijona evrov dobička. Za leto 2011 še ni podatkov. Francija trdi, da je davčna osnova umetno prenizka.
Še slabše pa se Google obnaša v Avstraliji. Za leto 2011 naj bi Google Avstraliji plačal 74.000 avstralskih dolarjev davka, čeprav so prihodki uradno znašali okoli 200 milijonov dolarjev. Analitiki ocenjujejo, da Google v Avstraliji letno ustvari milijardo dolarjev prometa, a večino dobro skrije. To počno z izstavljanjem računov prek tujih podružnic, podobno kot to počno v Evropi. Ta teden je avstralski finančni minister na konferenci javno izpostavil Google in kritiziral njegovo izmikanje. Google se je na obtožbe odzval in poudaril, da bodo v Avstraliji plačali 780.000 dolarjev davka in ne zgolj 74.000, kot to trdi ministrstvo. Kakorkoli že, ob milijardnih prihodkih sta obe številki sumljivi nizki.
Klasična utaja skozi oaze ni značilna samo za korporacije, temveč tudi za SME podjetja. Poglejte v AJPES-ov PRS, vam izbrskam kolikor želite takšnih (slovenskih) podjetij, kjer so lastniki v Sloveniji, podjetje posluje v Sloveniji, lastniško strukturo podjetja obvladujejo lastniki prek oaze, posle pa jim po pooblastilih vodijo državljani bivših držav nekdanje Jugoslavije, zlasti Srbije in Republike Srbske. Tudi relativno majhnih se najde. In ne pozabite, koliko krat so bile takšne prakse na očeh javnosti ob razno - raznih politično/gospodarskih aferah (nazadnje celo družina Jankovič, Vegrad, Primorje, Simič, Senica ...). V vsakem primeru je takšna praksa podjetij škodljiva za vse države, kjer povezana podjetja poslujejo (z izjemo za oazo in podjetje samo). To bomo težko zajezili.
Pri korporacijah je veliko bolj zanimivo (v smislu zakrivanja izvora prometa/transakcij) to navzkrižno fakturiranje med povezanimi družbami, ki bi se sicer v nekem enotnem trgovinskem/gospodarskem okolju moralo izničiti. Pa se ne, ker se običajno bilančni klobčič teh podjetij vedno odvija v smeri oaze.
Ko so bile lani ali predlani velike debate o tem početju (v ZDA), je bil zaključek nekako takšen: skoraj ni načina, kako preprečiti tako početje, dokler se to ne reši na svetovnem nivoju. Pa ne gre samo za Google ali Apple, temveč je problem precej bolj razširjen. Francoski in avstralski minister bosta morala pobrskati kar globoko, če bosta želela priti do dna. No, bomo videli, kako se bo razpletlo.
Ce je vse v skladu z zakoni, ne vidim problema. Ce so zakoni tako butasto spisani, da to omogocajo, naj drzave pac taka dejanja pozrejo, ali pa naj spremenijo zakone.
Ker je evropski trg še kako reguliran, ne vidim problema, da bi se s posebnim davkom ali (drzneje) celo kaznijo pri poslovanju z družbami iz takšnih oaz brez kakršnih koli očitkov na račun deliberalizacije trga ta problem omejevalo. Konkreten primer bi bil kar nek poseben (vsekakor ne nizek) faktor pri (bodočem) davku na transakcije za transakcijo v ali iz takšne države.
Američani so prvovrstni igralci (beri: seratorji), igralci iz ozadja. Ko gre za nekaj ameriško - judovskega kapitala, se to ne da in ko gre za podjetje (pokerstars.com) nekaj predrznih povzpetnežev ali celo teroristov (Asangea in Wikileaks.com), pa ni nobenih ovir.
Čist hipotetično vprašanje: A zakonsko prepovedat delovanje podjetij s sedežem ali lastništvom v davčnih oazah se pa ne da? Koliko Slovenija ali cel EU izvozi na Kajmanske otoke?
Pač ščitijo svojo ekonomijo... mi pa pač ne. Kdo je na boljšem lahko vsak posameznik oceni.
Z popravkom, da ne ščitijo Američani Ameriške ekonomije z tem, pač pa podjetja ščitijo ekonomijo podjetij. Torej za Ameriko kot državo je to ravno toliko slabo, kot za Slovenijo, ne eni ne drugi se ne uprejo davčnim oazom, ki so raj za podjetja in velik minus za vse države.
Tak da fajn da Francija(vsaj v besedah, če ne že dejanjih) skrbi za enonomijo držav. Glede dejanj bomo pa še videli. Nimajo pa za burek dokler ne spremenijo zakonov.
Čist hipotetično vprašanje: A zakonsko prepovedat delovanje podjetij s sedežem ali lastništvom v davčnih oazah se pa ne da? Koliko Slovenija ali cel EU izvozi na Kajmanske otoke?
Saj imaš načelo svetovnega davka. Seveda če kdo sploh pove da odpre firmo v davčnih oazah. Poleg tega obstajajo tudi stvari kot anonimni lastnik ...
Poanta je samo v tem da morajo biti davki dovolj ugodni da se to ne splača početi. Seveda se pri veliki količini denarja splača bolj goljufat, poleg tega pa si lahko najameš boljše odvetnike in računovodje.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
Določene zadeve bi morali poenotiti na svetovni ravni, razne davčne oaze pa prisiliti v spremembo davčne zakonodaje. Če država ne bi hotela bi sledila mednarodna izolacija. Seveda pa to ni v interesu folka, ki ima dejansko denar in vodi največje države na svetu.
Da bi se pa te levakarske đamaherije raje same "prekvalificirale" v "davčne oaze" jim je pa nedoumljivo. Seveda, treba je s tujim denarjem gradit avtoceste in nanje obešat omejitev 50 ker je 5 kilometrov naprej rondo in itak nima smisla hitrej peljat ... /rant off
Svet fura v nov obračun s totalitarnostjo. Lekcije izpred 60 let folk ne dojema več.
Nehite palamudit kaj bi drugi morali narest in sami naredite tisto kar lahko.
Zaenkrat gre bolj za moralno spornost. Saj veš, ko tistim, ki na veliko kradejo zmanjka denarja, pa se potem sklicujejo na moralo in bi obdavčili ostale, da bi spet kaj imeli za pokrasti. Nič novega.
Ker je evropski trg še kako reguliran, ne vidim problema, da bi se s posebnim davkom ali (drzneje) celo kaznijo pri poslovanju z družbami iz takšnih oaz brez kakršnih koli očitkov na račun deliberalizacije trga ta problem omejevalo. Konkreten primer bi bil kar nek poseben (vsekakor ne nizek) faktor pri (bodočem) davku na transakcije za transakcijo v ali iz takšne države.
In kako bi to izpeljal? Namreč glavni udeleženci v takih transakcijah so nizozemska in britanska čezmorska ozemlja in če ne bi imela blagoslova njihovih vlad, teh oaz že dolgo ne bi bilo. A ti zdaj resno pričakuješ, da bosta Nizozemska in Velika Britanija glasovali proti sebi? Takšno glasovanje bi jih stalo milijarde v obliki pomoči tem njihovim ozemljem.
Odvisno kakšno moč imajo EU poslanci. Če imajo zadosti moči, da je 51% glasov zadosti za sprejetje ukrepov proti oazam, potem so resne šanse. Če pa EU nima teh pooblastil, potem pa rabiš soglasje vseh držav, ker je pa bolj kriza. V bistvu tudi če je 51% poslancev zadosti imaš še vedno problem veta 5ih držav, ki morajo torej vse to podpirati.
Glede na to, da se glede pomembnih določil zahteva soglasje vseh držav, drugje pa imaš še razne druge finte, je vso to kreganje o finančnih oazah brezpredmetno. Njihov vir smo v glavnem Evropejci sami in torej veliki hinavci.
